Promet na slovenskih cestah je v času letne turistične sezone vsakodnevno močno povečan, kar se posebej kaže ob koncih tedna, predvsem na cestah in mejnih prehodih s Hrvaško. Zadnji dnevi niso izjema, saj so se na mejnih prehodih med Hrvaško in Slovenijo že do poldneva zadnjega dne tega tedna ustvarile dolge kolone vozil. Najdaljše se vijejo na mejnem prehodu Jelšane pri Ilirski Bistrici, kjer so čakalne dobe za vstop v državo od ene do dveh ur, za izstop pa je treba čakati uro in pol. Na mejnem prehodu Gruškovje/Macelj so razmere podobne, z čakalno dobo za vstop v državo, ki lahko traja tudi več kot dve uri, medtem ko je za izstop treba čakati do ene ure.
Razširjeni zastoji na ključnih mejnih prehodih
Na mejnem prehodu Dragonja vozila čakajo uro in pol za vstop v Slovenijo in vožnjo proti Kopru, podobna čakalna doba pa je tudi na mejnem prehodu Sečovlje, kjer je za izstop iz države treba čakati uro in pol, medtem ko je za vstop v državo čakalna doba krajša, približno pol ure. Na mejnem prehodu Krasinec je čakalna doba za izstop iz države uro in pol, približno pol ure za vstop. V Metliki - most čez Kolpo je za izstop treba čakati uro in pol, za vstop v državo pa eno uro. Na Obrežju je polurna čakalna doba za izstop iz države, za vstop pa med eno in dvema urama. Na mejnem prehodu Kočevje - Petrina morajo vozniki za izstop iz države čakati dve uri, za vstop pa eno uro. Na prehodu Starod-Kozina je za izstop iz države treba čakati od ene do dveh ur, za vstop pa do ene ure.
Čakalna doba na mejnem prehodu Kaštel proti Sloveniji je prav tako zabeležena, kot tudi čakalne dobe med pol ure in 45 minut na Sočergi, Starodu in Gruškovju.
Motorist Jure Gregorčič, Atmosferci, nagovor ob začetku motoristične sezone 2026
Prometne težave tudi pred predorom Karavanke in drugod
Zastoj zaradi nadzora na meji občasno nastane pred predorom Karavanke proti Sloveniji, predor pa zaradi varnosti občasno zapirajo. Večkilometrski zastoji so že ves dan na obeh straneh predora Karavanke. Na avstrijski strani predora je kolona čakajočih vozil dolga dva kilometra, bistveno daljša pa je na slovenski strani, kar sedem kilometrov. Šestkilometrski zastoj je tudi pred predorom Karavanke v smeri proti Sloveniji - predor občasno zapirajo. Na avtocesti v obratno smer, proti Avstriji, pa je kolona dolga že deset kilometrov. Zaradi zastojev sta zaprta uvoz Lipce za smer Karavanke in uvoz Hrušica (tudi za smer Karavanke). Na priključku v smeri Ljubljane je stanje normalno. Trenutno je zaprt tudi izvoz na Lipcah, ker je hujši zastoj tudi v Jesenicah.
Za osebni promet - vozila, motoriste in kombije - sta v smeri Avstrije trenutno aktualna obvoz čez Ljubelj in nato izključitev v Podtaboru. To pa ne velja za avtobuse, tovorni promet, velike avtodome in vozila s prikolicami. Ljubelj in Jezersko za ta vozila zaradi konfiguracije ceste nista primerna prehoda. Gorenjski policisti pa so ob napovedih o prometno močno obremenjenem koncu tedna, gneči in zastojih, ki lahko hitro privedejo tudi do nesreč, pripravili še kratek video o vzpostavitvi reševalnega pasu.
Gneča je sicer tudi pred predorom Karavanke proti Avstriji, kjer je nastal kilometrski zastoj. Promet je močno povečan na cestah proti mejnim prehodom s Hrvaško. Daljše čakalne dobe so tako pri vstopu kot pri izstopu, čakati je treba tudi po več kot dve uri.
Omejitve prometa za tovorna vozila in obnova cest
Danes med 8. in 13. uro, na nekaterih primorskih cestah pa do 16. ure, velja omejitev prometa težkih tovornih vozil. V nedeljo je omejitev daljša, in sicer med 8. in 22. Danes med 8. in 13. uro, na primorskih cestah pa med 6. in 16. uro velja prepoved prometa za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in pol.
Prometno ureditev je spremenjena na cesti Dragonja-Sečovlje ter proti mejnima prehodoma Novokračine in Slovenska vas. Mejni prehod Žuniči pa je zaradi tehničnih težav na hrvaški strani do nadaljnjega zaprt.
Na Hrvaškem je promet zgoščen na cestah v smeri proti morju in notranjosti države. Med drugim na avtocesti Zagreb-Split-Ploče, Zagreb-Macelj, Bregana-Lipovac, Goričan-Zagreb, Reka-Zagreb, Rupa-Diračje, na istrskem ipsilonu, na cesti skozi Liko in jadranski magistrali, na zagrebški in reški obvoznici. Na italijanskih cestah je današnji dan 'črn', saj se Italijani z avgustom množično odpravijo na dopust.
Na ljubljanski severni obvoznici je med Bežigradom in Novimi Jaršami promet oviran zaradi obnove vozišča. Zaprta sta izvoz in uvoz Tomačevo iz smeri Kosez proti Zadobrovi. Na dolenjski avtocesti (med Obrežjem in Drnovim) je promet urejen po polovici avtoceste dvosmerno. Zaprto je tudi počivališče Čatež proti Ljubljani. Na štajerski avtocesti promet med Celjem vzhod in Dramljami v obe smeri poteka po eni polovici avtoceste.
Skupna mejna kontrola in priprave na poenostavljeno prehajanje meje
Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, 1. julija 2013, ostaja meja med Slovenijo in Hrvaško še naprej zunanja schengenska meja, vse do priključitve Hrvaške v schengensko območje. V tem obdobju si bosta obe državi prizadevali za čim lažji prehod meje tako za državljane Evropske unije kot tudi za ostale potnike.
Na določenih mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji so v ponedeljek, 1. julija 2013, uvedli skupno mejno kontrolo. Na ta način želijo potnikom omogočiti hitrejši in enostavnejši prestop državne meje, saj se bodo zaradi vstopne in izstopne kontrole obeh držav ustavili samo enkrat, in ne več štirikrat kot dosedaj.
Skupna mejna kontrola se bo od 1. 7. 2013 občasno opravljala tudi na dveh mejnih prehodih za mednarodni promet: Gruškovje/Macelj in Jelšane/Rupa, in sicer ob nastopu izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, ki bi lahko povzročile daljše čakalne dobe in zastoje na mejnih prehodih. V to skupino mejnih prehodov sodijo tudi štirje mejni prehodi za obmejni promet, in sicer Hotiza/Sveti Martin na Muri, Radovica/Kašt, Nova vas ob Sotli/Draše in Rakitovec/Slum, kjer se skupna mejna kontrola že opravlja od njihove izgradnje dalje (2004-2007).
Policiji obeh držav sta se prav tako sporazumeli, da bosta na spodaj navedenih 11 mejnih prehodih skupno mejno kontrolo po 1. 7. opravljali redno. Ob izpolnjevanju pogojev za prestop meje na mejnih prehodih za obmejni promet se lahko osebam, za katere ne velja vizumska obveznost in ki imajo veljavni dokument za prestop državne meje, izda dovolilnica za enkratni prehod meje in vrnitev z veljavnostjo do 7 dni. Dovolilnica se izda z namenom gibanja in zadrževanja v obmejnem območju sosednje države in vrnitev v državo, kjer je bila izdana. Carinska služba se bo s skupno kontrolo ukvarjala od 1. 9.
Policija svetuje in opozarja voznike
Generalna policijska uprava (GPU) sporoča, da bodo izmene policistov okrepljene tudi na mejnih prehodih. "Za prehod meje s Hrvaško na številnih mejnih prehodih pričakujemo čakalne dobe za izstop iz Slovenije, na nekaterih tudi pri vstopu v državo," so zapisali. Policija tako tudi ta konec tedna pričakuje večkilometrske zastoje na cestah in mejnih prehodih, zato bodo za prometno varnost skrbeli dodatni policisti.
Ob tem so voznikom svetovali, naj še pred začetkom vožnje temeljito preverijo stanje na cestah in mejnih prehodih. Priporočili so tudi uporabo manj obremenjenih prehodov in vnaprejšnjo pripravo vseh dokumentov, saj se s tem skrajšajo postopki na meji in posledično tudi čakalne dobe. Opozorili so tudi na izpolnjevanje pogoja PCT, ki se razlikuje od države do države. "Potniki naj pred odhodom preverijo in pripravijo dokumente za prehajanje meja, izpolnijo spletne prijave za vstop v posamezne države, na primer Enter Croatia, in pridobijo ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT," so svetovali.
Na pot naj se vozniki odpravijo spočiti, vozijo naj s prilagojeno hitrostjo in na ustrezni varnostni razdalji. S seboj naj imajo dovolj tekočine. Če nastane zastoj ali se zgodi prometna nesreča, naj na avtocesti ustvarijo reševalni pas, potniki pa naj med čakanjem v kolonah ne zapuščajo vozil, so še poudarili.
Vprašanje Evropske komisije glede čakalnih dob
V zvezi z vse večjimi zastoji na slovensko-hrvaški meji je evropski poslanec Klemen Grošelj na Evropsko komisijo naslovil tudi poslansko vprašanje. "V zadnjih tednih smo na slovensko-hrvaški meji priča nepreglednim kolonam in nemogočim, tudi večurnim čakalnim dobam pri prestopu meje. V oči bodeta predvsem operativna nepripravljenost držav članic na preverjanje evropskega digitalnega covidnega potrdila in pomanjkanje usklajenosti pri preverjanju potrdila na mejah med državami članicami," je navedel Grošelj. Po njegovem mnenju to po eni strani prebivalcem ob meji onemogoča normalno življenje, ki je že tako oteženo zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem ilegalnih prehodov meja. Po drugi strani pa je takšno stanje nesprejemljivo za državljane EU, saj naj bi jim enotno evropsko digitalno covidno potrdilo omogočilo nemoteno prehajanje meja kljub epidemiološkim ukrepom.