Turizem je v sodobni družbi postal pomemben gospodarski sektor, ki prinaša številne priložnosti, a hkrati tudi izzive. Njegov vpliv se ne omejuje le na neposredne ekonomske učinke, kot so prihodki od turistične potrošnje, temveč sega tudi na področja, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Eden izmed takšnih vplivov je nedvomno povezan z vrednostjo nepremičnin, zlasti v turistično najbolj obiskanih mestnih središčih. Hitro razvijajoči se model oddajanja in najemanja stanovanj preko platform, kot je Airbnb, je namreč močno preoblikoval stanovanjski trg in s tem vplival na dostopnost ter cene nepremičnin za domače prebivalstvo.
Ekonomska rast in njene posledice na nepremičninski trg
Slovenija beleži stalno rast turistične potrošnje, ki se je po obdobju pandemije covida-19 ponovno močno povečala. V letu 2022 je turistična potrošnja dosegla 5.640 milijonov EUR, v letu 2023 pa že 6.561 milijonov EUR, kar predstavlja 16,3 % nominalno rast v primerjavi s predhodnim letom. Skupna notranja turistična potrošnja je tako v letu 2022 znašala 5.723 milijonov EUR, v letu 2023 pa 6.650 milijonov EUR. Tujci so predstavljali okoli 63 % celotnih izdatkov za turistično potrošnjo, kar pomeni 3.537 milijonov EUR v letu 2022 in 4.108 milijonov EUR v letu 2023. Izdatki tujih turistov (z vsaj eno prenočitvijo) so leta 2023 znašali 1.813 milijonov EUR, medtem ko so izdatki enodnevnih obiskovalcev (izletnikov in tranzitnih gostov) dosegli 2.295 milijonov EUR. Ti podatki jasno kažejo na močan ekonomski pomen turizma za državo.
Vendar pa ta ekonomska rast prinaša s seboj tudi določene izzive, zlasti na področju nepremičninskega trga. Povečano povpraševanje po turističnih nastanitvah, ki ga poganja predvsem kratkoročno oddajanje preko platform, kot je Airbnb, lahko povzroči dvig cen najemnin in prodajnih cen nepremičnin. Ta pojav je še posebej izrazit v turističnih središčih, kjer je povpraševanje po nastanitvah najvišje. Magistrsko delo avtorja Gala Rogelja z mentorjem Bojanom Grumom iz leta 2022 se osredotoča prav na to problematiko. Raziskava je analizirala vpliv kratkoročnega oddajanja preko platforme Airbnb na celotni stanovanjski trg v turističnih mestih, kot so Ljubljana, Bled, Bohinj, Kranjska Gora in obala. Izhajajoč iz predpostavke, da gre za isti fond stanovanj, ki se oddajajo v kratkoročni in dolgoročni najem, je raziskava iskala odgovore na vprašanje, ali platforma Airbnb dejansko vpliva na vrednost nepremičnin v teh območjih.
Vpliv kratkoročnega oddajanja na stanovanjski trg
Zakonodaja na področju oddajanja nepremičnin se postopoma prilagaja novim trendom, vendar je njena učinkovitost pri obvladovanju negativnih posledic kratkoročnega oddajanja še vedno predmet razprav. Pomanjkljive evidence najemnega trga in prodajnih poslov pogosto ne odražajo dejanskega stanja, kar otežuje celovito analizo vplivov. Kljub tem omejitvam je raziskava Gala Rogelja uspela osvetliti trenutno stanje kratkoročnega oddajanja v slovenskih turističnih središčih. Ugotovitve kažejo, da kratkoročno oddajanje lahko zmanjšuje ponudbo dolgoročnih najemov, kar posledično vodi do višjih najemnin in otežuje dostopnost stanovanj za lokalno prebivalstvo, zlasti za mlade družine in študente.
Lenča Humerca Šolar z ministrstva za naravne vire in prostor poudarja, da je potrebno zagotoviti, da razvoj turizma v mestih in drugih naseljih ne bo ogrožal dostopnosti stanovanj za lokalno prebivalstvo. Strategija prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 temu posveča posebno poglavje, ki poudarja, da je treba aktivnosti in objekte turizma prilagajati zmogljivostim in naravnim značilnostim prostora, kot tudi željam in potrebam lokalnega prebivalstva. S tem se turizem ne sme razvijati na račun osnovnih potreb domačinov po bivanju.
Trajnostni turizem kot ključ do uravnoteženega razvoja
Zavedanje o pomenu usklajevanja turističnih dejavnosti z ohranjanjem naravnega okolja ter kakovostjo življenja lokalnega prebivalstva narašča. Raziskave, kot je tista v občini Postojna, so pokazale, da je ključnega pomena analiza vplivov turizma, ki na podlagi zbranih podatkov omogoča oblikovanje trajnostnih ukrepov za usmerjanje turističnega razvoja v korist tako lokalnim prebivalcem kot obiskovalcem. To vključuje ankete med lokalnim prebivalstvom o zadovoljstvu s turizmom, ankete med turisti o njihovih izkušnjah in pričakovanjih ter ankete med turističnim gospodarstvom o poslovnem okolju in izzivih.
GORENJSKA POROČILA: Trajnostni razvoj turizma v Radovljici
Konferenca "Mestni turizem: Trajnostni turizem v malih in srednje velikih mestih", organizirana v sodelovanju z Mestno občino Kranj, Ministrstvom za naravne vire in prostor ter IPoP - Inštitutom za politike prostora, je osvetlila pomen trajnostnih praks v mestnem turizmu. Poudarjeno je bilo, da je smiselno turizem razvijati kot komplementarno dejavnost, ki je v mestih vezana predvsem na ohranjanje prepoznavnosti mesta, varovanje in promocijo kulturne dediščine. Razvoj turizma in turistične infrastrukture je smiselno osredotočiti na območja, kjer ta že obstaja, prednost pa dajati obnovi in modernizaciji obstoječih kapacitet, ne zgolj novogradnjam.
Vloga mladih in inovativnih pristopov v turizmu
Vinski turizem predstavlja še eno področje, kjer se kažejo nove priložnosti, zlasti z vključevanjem mlajših generacij. Diplomski deli Nine Zorko (2026) in Hane Šobar (2025) raziskujeta vključevanje mladih, natančneje generacije Z, v vinski turizem. Ugotovljeno je, da mladi predstavljajo pomemben segment s specifičnimi željami in pričakovanji. Cenijo kakovostne, vizualno privlačne in družabne vinske izkušnje, pogosto povezane s kulinariko in druženjem. Digitalna prisotnost vinskih destinacij je ključna za pridobivanje njihove pozornosti, vendar pa še vedno dajejo prednost pristnim osebnim izkušnjam in priporočilom prijateljev. Vinarji bi morali preko ustreznih medijev nagovarjati ta segment, upoštevati njihove potrebe in omejitve ter ponuditi tisto, kar jih privablja k sodelovanju.
Participativni proračun in sinergija mikro podjetij
Participativni proračun se izkazuje kot orodje, ki lahko pripomore k turističnemu razvoju na lokalni ravni. Beno Levec (2025) v svojem diplomskem delu analizira uporabo participativnega proračuna za turistični razvoj na primeru občine Brežice. Ugotavlja, da participativni proračun predstavlja potencialno orodje, ki krepi zaupanje v občinsko upravo, spodbuja transparentnost in povezanost z lokalno skupnostjo, ter omogoča boljše prepoznavanje lokalnih potreb in hitrejšo izvedbo projektov, med katerimi je možno vključevati tudi pobude s področja turizma. Za večji učinek pa zahteva povezavo s turističnimi strategijami, sodelovanje strokovnjakov, inovativne vire financiranja ter podporo politike in civilne družbe.
V obalno-kraški regiji, zlasti na Krasu in v Brkinih, se kaže intrigantna dinamika sinergije med mikro podjetji in lokalnim turizmom. Lokalna mikro podjetja niso le poslovni akterji, temveč so gonilna sila, ki sooblikuje turistično krajino. S svojo specializacijo in prilagodljivostjo ustvarjajo edinstvene produkte, ki poudarjajo lokalno identiteto. Vas Štanjel na Krasu je odličen primer, kjer so lokalne umetniške galerije, mali obrtniki ter ponudniki gostinskih storitev in nastanitev združili moči pri organizaciji večjih kulturnih prireditev. Takšno sodelovanje med mikro podjetji in turističnimi ponudniki vodi v izjemno pestro ponudbo za obiskovalce ter omogoča razvoj trajnostnih poslovnih modelov, ki upoštevajo okoljske, družbene in kulturne vidike.
Vpliv podnebnih sprememb na turizem
Globalne in nacionalne zaveze o blaženju podnebnih sprememb imajo neposreden vpliv tudi na slovenski turizem. Po Pariškem sporazumu morajo države do leta 2050 uravnotežiti izpuste s ponori. Slovenija si do leta 2030 prizadeva za zmanjšanje izpustov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti, za 20 % glede na leto 2005. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) progresivno nagovarja turistične deležnike k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Strategija slovenskega turizma (2022-2028) je prva, ki neposredno naslavlja vlogo turizma pri blaženju podnebnih sprememb.
Turizem močno vpliva na emisije toplogrednih plinov zaradi visoke porabe fosilnih goriv. Pri zgorevanju le-teh se sprošča CO2 ter drugi toplogredni plini. Turizem kot sektor v povprečju prispeva 8 % k svetovnim emisijam CO2, pri čemer je letalski promet največji povzročitelj. Ocena ogljičnega odtisa turizma v Sloveniji za leto 2019 je pokazala, da se poraba in emisije med različnimi vrstami potovanj zelo razlikujejo. Za prihodnje analize je pomembno razviti enoten in dostopen model za izračun ogljičnega odtisa v turizmu. Potrebne strateške preusmeritve trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji naj sledijo hierarhično razporejenih področjih ukrepov zmanjševanja izpustov.