Miklošičev park, eden izmed ključnih zelenih oaz v srcu Ljubljane, nosi ime po uglednem slovenskem filologu in jezikoslovcu Francu Miklošiču. Njegova zgodovina sega v čas obnove Ljubljane po uničujočem potresu leta 1895, ko je bil prostor, kjer park danes stoji, sprva urejen kot Slovenski trg. Ta preobrazba se je odvijala med letoma 1902 in 1906, pri čemer je ljubljanska mestna občina prevzela pobudo za ureditev, finančno podporo pa je zagotovila tudi oblast na Dunaju. Park in trg skupaj predstavljata edinstven primer enovitega secesijskega prostora v prestolnici, kar je poudarjeno z značilnimi vogalnimi stolpiči na okoliških stavbah.
Načrt za prvotni trg je leta 1900 izdelal priznani arhitekt Maks Fabiani. Glavna zamisel je bila ustvariti reprezentativni prostor pred novozgrajeno Sodno palačo, ki je bila dokončana med letoma 1898 in 1902. Sodna palača velja za enega najimenitnejših objektov, zgrajenih v času županovanja Ivana Hribarja, ki si je močno prizadeval za pridobitev finančnih sredstev z Dunaja za njeno gradnjo in ureditev pripadajočega trga. Hribarju je za ureditev trga uspelo pridobiti 5000 goldinarjev, kar je omogočilo uresničitev Fabianijevega načrta.
Prvotna zasnova in vrtnarska umetnost Vaclava Hejnic
Zasaditev parka je bila skrbno zasnovana s strani češkega vrtnarja Vaclava Hejnic (1864-1929). Deželna vlada Kranjske ga je najela z namenom prenove parka, ki naj bi bila izvedena v čast prihodu avstrijskega cesarja. Hejnic je v park vnesel elemente simetrije in reda, ki so poudarjali njegovo svečanost. Ob poteh, ki sta potekali ob Miklošičevi in Cigaletovi ulici, je zasadil lipe, ki so park optično uokvirjale. Notranji niz okroglih javorov je dodatno poudaril simetrijo celotne zasnove. Središčni del parka je bil okrašen z nizkimi pušpani, ki so bili oblikovani v zapletene geometrijske vzorce. Ta osrednji del je bil prav tako bogato zasajen z vrtnicami, ki so deloma ustvarjale učinek girland, napetih med nosilci. Ob poteh so bile postavljene klopi, ki so obiskovalcem nudile prostor za počitek in uživanje v zelenem okolju.
Načrti za trg, ki se je sprva imenoval Slovenski trg, so bili pripravljeni leta 1900, zasaditev pa je uredil ljubljanski mestni vrtnar Vaclav Hejnic. V parku so v zahvalo za pomoč po potresu postavili spomenik cesarju Francu Jožefu. Njegov doprsni kip so med obema vojnama odstranili in na istem podstavku postavili kip jezikoslovcu Francu Miklošiču, po katerem park danes nosi svoje ime.
Spremembe skozi čas in ohranitev dediščine
Zgodovina poimenovanja parka je pestra. Leta 1919 se je trg preimenoval v Kralja Petra trg. Med italijansko okupacijo Ljubljane, leta 1941, je dobil ime Rimski trg. Po drugi svetovni vojni so sledile nadaljnje spremembe: leta 1946 je postal Dapčev trg, leta 1952 Marxov trg, leta 1958 pa Marxov park. Današnji Miklošičev park je torej skozi zgodovino zamenjal več poimenovanj, kar odraža burne zgodovinske dogodke, ki so zaznamovali Slovenijo.
Vendar se prvotna zasnova parka z lipami, vrtnicami in pušpani ni ohranila v celoti. Zaradi povečanega števila pešcev so bile v kasnejših obdobjih diagonalno speljane nove poti, kar je porušilo prvotno središčno obliko parka. Ta sprememba je vplivala na celostno podobo, ki jo je zasnoval Hejnic. Kljub tem spremembam je park še vedno vpisan v register kulturne dediščine, in sicer pod imenom Miklošičev trg. Nanj sega tudi vplivno območje sodne palače, ki je prav tako razglašena za kulturni spomenik.
Status kulturne dediščine pomeni, da morajo biti pred kakršnimikoli posegi pridobljena kulturnovarstvena soglasja. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavod RS za varstvo narave sodelujeta pri usmeritvah za morebitne prenove, kar zagotavlja ohranjanje zgodovinske in kulturne vrednosti parka.
Prenove in aktualni izzivi
Mestna občina Ljubljana je v preteklosti že načrtovala in izvajala prenove Miklošičevega parka. Ena od pomembnejših obnov je bila zaključena v zadnjih letih, pri čemer so se upoštevale smernice omenjenih zavodov. V sklopu te prenove so bili urejeni tlaki in javna razsvetljava, poskrbljeno je bilo za zasaditev zelenja in ureditev zelenih površin. Na robu parka ob Tavčarjevi in Dalmatinovi ulici so bile postavljene nove, dolge betonske klopi, v samem parku pa so se pojavile nove klopi z LED-svetilkami. Robniki med pločnikom in cestiščem Tavčarjeve ulice so bili na odseku med Miklošičevo cesto in Cigaletovo ulico preurejeni v nivo vozišča, kar je olajšalo gibanje.
V okviru širšega projekta prenove so bile prenovljene tudi Tavčarjeva ulica ter križišči Tavčarjeve z Miklošičevo cesto in Cigaletovo ulico. Izvedene so bile izboljšave za pešce, kolesarje in uporabnike javnega prometa, obnovljeno je bilo tudi vozišče. Pomembna pridobitev tega projekta je krožišče na stiku Dalmatinove ulice, Ulice Komenskega, Kolodvorske in Tavčarjeve ulice, ki je nadomestilo prejšnje trikotno križišče in omogočilo boljši pretok prometa ter varnejše vodenje kolesarjev.
Kljub izvedenim obnovam se park še vedno sooča z določenimi izzivi. V zadnjih letih so se pojavljale kritike glede vzdrževanja parka. Posamezniki so opozarjali na slabo vzdrževane zelene površine, občasno prisotnost brezdomcev, ki v parku bivajo ali popivajo, ter na neodgovorne lastnike psov, ki ne pospravljajo za svojimi ljubljenčki. Ti problemi vplivajo na splošno podobo parka in na doživljanje obiskovalcev.
V parku nasproti sodne palače še vedno stoji kip slovenskemu jezikoslovcu Francu Miklošiču, ki ga je izdelal kipar Tine Kos. Ta kip predstavlja pomemben spominik jezikoslovcu, po katerem park nosi ime, in je ena izmed stalnic parka skozi čas.
Primerjava z drugimi parki in prihodnji razvoj
Ljubljanska občina sicer načrtuje tudi druge parkovne projekte, kot je nadaljevanje urejanja parka Muste, ki se bo raztezal na fužinski in Štepanjski strani Ljubljanice. V sklopu teh projektov se načrtujejo tudi nov pasji park, zamenjava poškodovanega asfalta na poteh, odstranjevanje invazivnih rastlin, kot je japonski dresnik, ter nova zasaditev dreves. Prav tako poteka javni natečaj za projektno najboljšo rešitev izvedbe doživljajskega mostu Muste, ki bo povezal Nove Fužine in Štepanjsko naselje.
Primerjava z drugimi območji v mestu, kot je Trg mladinskih delovnih brigad, ki je danes v slabem stanju z dotrajanim tramvajem in neurejenim parkom, kaže na različne pristope in prioritete pri urejanju javnih prostorov. Na Trgu mladinskih delovnih brigad je občina sicer prejela več pobud občanov za prenovo in umik tramvaja ter zagotovila, da je prenova predvidena v prihodnosti, vendar je za to najprej potrebno urediti lastništvo zemljišča.
Kljub izzivom, s katerimi se Miklošičev park sooča, ostaja pomemben del mestnega zelenega ustroja. Njegova zgodovina, arhitekturna in vrtnarska zasnova ter kulturna dediščina predstavljajo bogastvo, ki ga je vredno ohranjati in nadgrajevati. Prihodnje prenove bodo morale poleg estetskih vidikov upoštevati tudi potrebe sodobnega urbanega okolja ter zagotoviti prijetno in varno bivanje za vse obiskovalce, hkrati pa ohraniti zgodovinsko identiteto tega ljubljanskega parka.
tags: #miklosicev #park #delo