Slovenska obala je bogatejša za novo, vznemirljivo turistično ponudbo, ki obljublja adrenalin in nepozabne morske užitke. V soboto se je namreč začela jesensko-zimska sezona na slovenskem morju, ki jo je zaznamoval krst novega plovila Powerjet CC. Ta sodobni "adrenalinski čoln" predstavlja svež veter v slovenskem turizmu, a njegovo lansiranje sovpada tudi z izzivi, ki jih prinaša narava, kot so pokazale nedavne obilne padavine in njihove posledice.
Krst Powerjeta CC: Začetek nove adrenalinske ere
V soboto je na slovenskem morju, prvič v samostojni Sloveniji, slavnostno odprta jesensko-zimska adrenalinska sezona. Dogodek je obeležil krst plovila Powerjet CC, ki ga je s penino Silveri White iz kleti Tarasa blagoslovila Klavdija Jantelj, solastnica podjetja Andotti iz Portoroža. Tadeja Gašperini iz Goriških Brd je prav tako sodelovala pri tem simboličnem aktu. Andreas Wagner, solastnik podjetja Andotti, je prerezal slavnostni trak in tako uradno napovedal, da je plovilo pripravljeno za "norijo" na morju.
Severni Jadran in slovensko morje sta s tem dobila novo turistično atrakcijo, ki obiskovalcem ponuja "vodni adrenalinski odklop". Čoln Powerjet CC, kot so ga poimenovali, je bil v celoti razvit in izdelan v podjetju Andotti v Portorožu, medtem ko je proizvodnja potekala v avstrijskem podjetju Woss Metalltechnik.
Klavdija Jantelj je poudarila vizijo podjetja: "Ideja, ki nas je vodila, je bila, da na slovensko obalo pripeljemo najkakovostnejšo ponudbo za ljubitelje zabave in adrenalina. Prepričani smo namreč, da Obala potrebuje svež veter zanimivega dogajanja tako za turiste kot za domačine." Spomnila je, da so tovrstni adrenalinski čolni že dobro poznani na Novi Zelandiji in v Avstraliji, vozijo pa tudi po rekah na Norveškem. Podjetje Andotti je sprva želelo ponuditi Powerjet v Sloveniji, s kasnejšimi načrti za prodor na hrvaški in italijanski trg, saj so pridobili ekskluzivno licenco za trženje tovrstnih plovil.
Kljub poudarku na adrenalinskih vožnjah, ki lahko dosežejo hitrost do 80 kilometrov na uro, snovalci projekta niso pozabili na varnost. Prioritetna naloga je bila zagotoviti varnost potnikov, kopalcev ter vseh udeležencev v morskem prometu.
Tehnične značilnosti in zmogljivosti Powerjeta CC
Plovilo Powerjet CC predstavlja vrhunec inženiringa in oblikovanja, namenjenega predvsem užitkom na vodi. Celotna konstrukcija je izdelana iz trpežne aluminijeve zlitine, kar zagotavlja lahkotnost in odpornost proti koroziji, ključne lastnosti za morsko okolje. Pogonski sistem sestavljata dva dizelska motorja Steyr Marine, ki skupaj razvijata impresivnih 512 konjskih moči. Ta moč omogoča plovilu, da na mirni gladini doseže hitrost do 80 kilometrov na uro, kar predstavlja pravi izziv za ljubitelje hitrosti.
Kar zadeva dimenzije, Powerjet CC meri 7,41 metra v dolžino in 2,73 metra v širino. Prostor na krovu je zasnovan tako, da sprejme do deset potnikov, poleg dveh usposobljenih članov posadke, ki sta prisotna na vsaki vožnji in skrbita za varnost ter nemoteno izkušnjo. Ta konfiguracija omogoča, da večja skupina prijateljev ali družina uživa v adrenalinskih vožnjah skupaj.
Naravni izzivi ob slovenski obali: Vreme kot nepredvidljiv dejavnik
Medtem ko se slovenska obala veseli novih turističnih priložnosti, je narava v zadnjem času pokazala svojo drugo plat. Intenzivni pas neviht, ki so se sprožili nad slovensko Istro, so prinesli obilne padavine in posledično večje težave. Vremenske kamere v Portorožu so zabeležile nenavaden pojav - rjavo obarvano morje, ki je posledica blata in drugih usedlin, ki so jih v morje prinesli hudourniki in meteorne vode.
Največ dežja je padlo na območju Pirana in Portoroža. Padavine so bile tako močne, da je meteorna voda poplavila Tartinijev trg, zalila več lokalov, po ulicah Pirana pa so divjali hudourniki. Čeprav se je voda do sedaj umaknila, poteka obsežno čiščenje poplavljenih objektov.
Poleg poplav so se na območju Piran-Fiesa sprožili tudi zemeljski plazovi. Zemlja se je posedla na Oljčni poti, v bližini garažne hiše ter na sprehajalni poti med Piranom in Fieso. Posledice teh dogodkov še vedno odpravljajo gasilci PGD Piran, predstavniki Civilne zaščite občine Piran ter dežurni delavci Okolja Piran. Zaradi podora je pešpot med Piranom in Fieso do nadaljnjega zaprta, saj je teren nestabilen in nevaren. Tudi v bližini OŠ Cirila Kosmača so zaradi grožnje podora zaprli več parkirnih mest, nadomestna parkirišča pa so zagotovljena ob malonogometnem igrišču na piranskem stadionu. Vremenska napoved, ki nakazuje novo močnejše deževje, otežuje zagotovila o hitri vzpostavitvi parkirnih mest in normalnega dostopa do šole, saj bo cesta do osnovne šole v času del zaprta.
Neurje zajelo tudi Koper in okolico
V večernih urah je območje Kopra ponovno zajela nevihta večjega obsega. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so v Regijskem centru za obveščanje Koper do 21. ure v občini obravnavali 27 dogodkov, povezanih z neurjem. Močno deževje je povzročilo naraščanje vodotokov in hudournikov. V Kastelcu so poplavljene stanovanjske hiše in dvorišča, saj je tam padlo okoli 100 litrov dežja na kvadratni meter. V Bošamarinu je voda odnesla del cestišča, ki je povezan z mostom, sanacija bo opravljena tekom naslednjega dne. Več težav so zabeležili tudi v Olmu in Šalari, kjer se je sprožilo zemljina na voziščih. V Krkavčah se je porušil podporni zid.
Močnejši sunek vetra je v koprski občini podrl drevo, še eno drevo pa je padlo na cesto Divača-Ribnica v občini Pivka, kjer so posredovali gasilci in cestna služba. Cesta je bila zaradi sanacije neprevozna, ponoči pa je bilo na relaciji še vedno veliko vej. Posledice neurja v Kopru so odpravljali gasilci, delavci komunale in cestnega podjetja. Bralec je poročal, da so v četrtek zvečer gasilci in krajani združili moči, ko je narasla voda zalila okoliške hiše v Kopru. Čeprav je meteorna voda poplavila nekaj kleti, je hitro ukrepanje preprečilo večjo škodo. Dan kasneje so delavci Marjetice Koper opravili ogled škode, ceste v Kastelcu pa so bile večinoma že očiščene.
Cesta Rakov Škocjan-Ravbarkomanda je zaradi podora kamnin na cestišče le delno prevozna, sanira jo dežurna služba. Skupno je bilo po podatkih uprave za zaščito in reševanje na območjih regijskih centrov Koper, Slovenj Gradec in Postojna zaradi neurja z obilnimi padavinami zabeleženih 43 dogodkov.
Količina padavin in vremenska napoved
Agencija RS za okolje (Arso) je sporočila, da je v četrtek največ dežja padlo v jugozahodnem delu države. Na merilni postaji Slavnik so izmerili dobrih 68 milimetrov padavin, na postaji Godnje slabih 61, v Postojni slabih 56, v Luki Koper 54,7 milimetra, v Kubedu pa 51,6 milimetra. Do jutra se je količina padavin povečala, na Slavniku je padlo kar 116,6 milimetrov. Več kot 60 milimetrov padavin je bilo zabeleženih še v Kubedu (91,6), Luki Koper (82), Postojni (75,1), Tatrah (71) in Osilnici (67,3).
Padavine so proti jutru zajele večji del države, ob morju pa so se še vedno pojavljale nevihte. V prihodnjih urah je bilo pričakovati pogoste dež vsepovsod, kar pomeni, da se lahko težave zaradi povečanih vodotokov in morebitnih novih podorov še nadaljujejo.
Ali vreme dejansko postaja bolj ekstremno? - R. Saravanan
Miha Crnič: Novinar, fotograf in zagovornik slovenskega morja
V kontekstu spremljanja dogajanj na slovenskem morju in obali je pomembno omeniti tudi posameznike, ki so s svojim delom prispevali k promociji in dokumentiranju teh krajev. Miha Crnič je ena takšnih osebnosti. V 70-ih letih je aktivno deloval v Zvezi mladine Slovenije, kjer je skrbel za informiranje javnosti. Že v tistih časih je pisal za časopis TV 15 in Primorske novice. Kasneje, ko se je zaposlil na Tomosovem inštitutu, je pisal tudi za delavski časopis TOMOS Koper. To so bila obdobja klasične fotografije, ko je bil čas za razvite fotografije lahko tudi teden dni.
V času dela v državni upravi ni bilo veliko časa za pisano besedo in fotografijo, vendar pa novinarska žilica ni mirovala. Leta 2000 je Miha Crnič ustanovil spletni portal slovensko-morje.net, kjer je aktivno spremljal dogajanja na morju. Takrat je ponovno začel s fotografijo in pisanjem za Slovenske novice, Primorske novice, Delo ter navtične revije v Sloveniji in tujini, poleg tega pa je sodeloval z različnimi spletnimi stranmi. Njegove fotografije so bile objavljene tudi v različnih lokalnih časopisih v koprski občini. Spletni portal slovensko-morje.net je zaradi objektivnih razlogov prenehal delovati leta 2016, vendar pa je delo in prispevek Mihy Crniča k promociji slovenskega morja ostal pomemben. Njegova predanost dokumentiranju dogodkov in življenja ob morju predstavlja dragocen vpogled v zgodovino in razvoj te regije.