Dogajanje v Rdečem križu Slovenije (RKS) v letu 2009 je zaznamovano s pestro paleto dogodkov, ki segajo od notranjih sporov in obtožb glede finančnega poslovanja do nujnih akcij zbiranja sredstev za socialno ogrožene. Zapletena situacija v organizaciji, ki jo je vodila generalna sekretarka Renata Brunskole, je kulminirala v javno izrečenih skrbeh zaposlenih in dvomih o prihodnosti ene največjih humanitarnih organizacij v Sloveniji.
Notranji nemiri in obtožbe o "deli in vladaj"
Prejšnji teden je šestnajst zaposlenih v strokovni službi Rdečega križa Slovenije naslovilo interno pismo na sekretarje območnih združenj in na glavni odbor. V njem so izrazili presenečenje nad odstopom Alojza Kovačiča, ki je bil kljub upokojitvi edini pripravljen prevzeti odgovornost za javno zastopanje RKS v najtežjih trenutkih. Zaposleni so v pismu sporočili, da ne bodo več dovolili, da bi kdo Rdeči križ vodil po načelu "deli in vladaj". Iz pisma sicer ni bilo povsem jasno, kdo v RKS želi po predčasnem odstopu dveh predsednikov - Nataše Pirc Musar in Dušana Kebra - vladati po tem načelu in koga se poskuša disciplinirati in utišati. Možno je bilo le ugibati, ali kritika leti na glavni odbor, ki je Kovačičev odstop na predlog podpredsednice Irene Nečemer potrdil, na Nečemrovo ali pa so v ozadju še kakšni drugi motivi in razmisleki.
Nekateri viri so navajali, da je skupni imenovalec predvsem želja zaposlenih, da bi se zadeve iz preteklosti končno razjasnile. Drugi pa niso izključevali iger v ozadju, da Kovačič postane predsednik, njegova podpornica Brunskoletova, ki je nameravala kandidirati tudi za metliško županjo, pa generalna sekretarka za še en mandat.
Zaposleni v pismu so poudarili, da se tako kot območni sekretarji zavzemajo za sklic izrednega posveta 11. oktobra. Na njem naj bi imel Kovačič priložnost povedati, kaj je kot zakoniti zastopnik ugotovil pri pregledu pravnih postopkov v zvezi z izgubljenimi tožbami podizvajalcev propadlega Vegrada pri gradnji hotela na Debelem rtiču. Kot je znano, so ali bodo v RKS poravnali za dobre 3 milijone evrov teh zahtevkov.
Finančne luknje in sporni projekti: Primer hotela Arija na Debelem rtiču
Zaposleni v pismu so navedli, da so šele poleti tekočega leta iz medijev izvedeli, da plačila v zvezi z gradnjo hotela Arija niso bila opravljena zgolj neposredno izvajalcu ali podizvajalcem. Rdeči križ je podizvajalcem do sedaj skupno plačal malo manj kot 2,5 milijona evrov, skupno pa so za poplačilo tožb najeli za 3,4 milijona evrov posojil. V finančni konstrukciji hotela Arija sicer posojila niso bila predvidena.
V sodbi, ki so jo pridobili, je bilo za odločitev v prid podjetja Radiel bistveno to, da so se podizvajalci tretjega septembra 2009, ko so bile težave Vegrada jasno vidne, dogovorili z Rdečim križem, da jih bo plačeval neposredno. Po presoji sodišča je bilo od takrat naprej nepomembno, koliko je RKS za dela podizvajalcev plačeval Vegradu oziroma podjetjema Prvi Faktor in Prva finančna skupina, ki jima je Vegrad prodal terjatve do Rdečega križa. Ta je bil namreč dolžan podizvajalcem plačati vsa dela neposredno, zato mora Radielu plačati ves znesek, ki ga je zahteval, torej 836.000 evrov in obresti.
Alojz Unetič, ki je takrat delal za Rdeči križ in skrbel za izvajanje pogodbe, je poudaril, da ni najpomembnejše vprašanje, koliko je Rdeči križ plačal Vegradu, saj bi moral v vsakem primeru imeti dovolj denarja za plačilo podizvajalcev. Rdeči križ bi si po njegovem moral od vsake začasne situacije zadržati 19 odstotkov oziroma skupno 1,5 milijona evrov. »Zadržali pa so samo deset odstotkov in glavno vprašanje je, kam je šlo ostalo,« pravi Unetič, ki je na sodiščih pričal v prid več podizvajalcev. Enak znesek, 1,5 milijonov evrov, bi morala imeti humanitarna organizacija na voljo v obliki bančne garancije, še dodaja. »V Rdečem križu so vedeli, da je garancija potekla, saj je Košir novembra 2009 pisal Hildi Tovšak, da bi jo bilo treba obnoviti.« Tretja napaka je bila po njegovem mnenju v tem, da je vodstvo Rdečega križa potem zapravilo 700.000 evrov za nepotrebna popravljalna dela.
Na RKS so temu nasprotovali, češ da je bil hotel zaradi malomarno izvedenih del neuporaben. Unetič še trdi, da je želelo vodstvo njemu naprtiti krivdo, med glavnimi pri tem pa je bil po njegovem Alojz Kovačič. »Ustanovili so komisijo, v katero so me včlanili, niso pa me povabili na noben sestanek,« pravi. »Prepričani v svojo pomembnost in v želji po senzacionalnosti so se šli lov na čarovnice. Najemali so drage svetovalce, me večkrat ovadili in izgubili vse. Tako kot zdaj izgubljajo proti podizvajalcem in morajo poleg glavnic plačevati še obresti in stroške,« pravi.
Avtorji pisma so opozorili tudi na dolgoletno načrtno in sistematično razbijanje RKS z namenom odtujitve, prilastitve oziroma privatizacije mladinskega letovišča na Debelem rtiču, kar je treba preprečiti. Kdo konkretno razbija RKS, vodilni niso želeli pojasniti. Renata Brunskole in Alojz Kovačič sta dejala, da nista pristojna za dajanje izjav, podpredsednica Irena Nečemer pa, da ne vidi nobenega smisla v komentiranju očitkov v pismu. Na vztrajanje, da so očitki o domnevnih poskusih razbijanja RKS in privatiziranja Debelega rtiča vendarle zelo hudi, je Nečemerjeva odgovorila, da se je nekaj tovrstnih idej v preteklosti pojavilo, a da si Debelega rtiča ne bo nihče prisvojil. Vztraja tudi, da Alojz Kovačič ni bil razrešen, temveč je po ugotovitvi statutarne komisije, da njegovo imenovanje ni v skladu s statutom, sam preklical svoje naloge zakonitega zastopnika. »Moja naloga je, da RKS vodim zakonito, to tudi počnem,« je poudarila.
Humanitarna pomoč v času krize: Akcija "Lepo je deliti"
Kljub notranjim zapletom Rdeči križ (RK) zaradi kriznih finančnih razmer ni miroval. Ob koncu leta 2009 so začeli akcijo "Lepo je deliti", v kateri so na 730.000 naslovov poslali plačilne naloge za nakazilo finančnih sredstev. Ob vplačilu ni bila zaračunana provizija, je dejal generalni sekretar RK Janez Pezelj, donacija sredstev pa je bila možna tudi preko SMS sporočil.
"Gre za akcijo zbiranja sredstev za nakup prehranskih paketov za posameznike in družine iz socialno ogroženih okolij, katerih število zaradi odpuščanj narašča. Rdeči križ namerava tako zbrati okoli 150.000 evrov, kar zadostuje za približno 10.000 prehranskih paketov," je pojasnil Pezelj. Stanje v območnih združenjih RK je namreč kazalo, da se zaloge pomoči manjšajo. RK je večino hrane, ki so jo zagotovili z nacionalne ravni, že razdelil, vendar so posameznim območnim združenjem še vedno uspevala zagotoviti dodatna sredstva za nakupe prehranskih izdelkov.
Analiza RK v decembru 2008 in januarju 2009 je pokazala povečano število prosilcev pomoči za skoraj 20 odstotkov. V nekaterih ogroženih okoljih, kjer je prišlo do stečajev podjetij, pa so bile številke še višje. Najbolj ogrožena območja, po podatkih RK, so tam, kjer je brezposelnost največja, in sicer v Prekmurju, na Štajerskem, Vrhniki in v Beli krajini. Pezelj je dodal, da bi bilo veliko, če bi vsak, ki bo prejel položnico, doniral samo en evro. Opozoril je še, naj posamezniki, ki se odločijo pomagati, donirajo sredstva preko akcije oziroma položnic, saj zbrana sredstva prinašajo dodatne popuste pri dobavi izdelkov. Rdeči križ je pričakoval tudi dodatna sredstva od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), dodatno pošiljko hrane iz EU in pomoč države. Na RK je bilo v tistem trenutku 135.000 prejemnikov pomoči, samo v Ljubljani pa 4200.
Predsednikova pobuda za solidarnost in davčne spremembe
Predsednik republike Danilo Türk je že v začetku leta 2009 pričel pogovore s humanitarnimi organizacijami in potencialnimi donatorji o pomoči v času krize. Ker humanitarnim organizacijam, ki izvajajo te programe, vse bolj primanjkuje potrebnih sredstev, so bile potrebne nove pobude in pozivi k usklajenim oblikam solidarnosti. Predsednikova pobuda je temeljila na ustreznem promoviranjju medsebojne solidarnosti in humanitarnih dejavnosti ter utrjevanju mreže povezanosti različnih humanitarnih organizacij s podobnimi programi. Predlagali so individualizirane postopke, ki bi jih izvajali tisti, ki dobro poznajo razmere posameznikov.
Za operativno doseganje ciljev so predlagali vzpostavitev povezav med različnimi mrežami, vključevanje pomoči v hrani za ogrožene osebe iz intervencijskih zalog EU, uveljavljanje načela družbene odgovornosti podjetij in socialnega podjetništva ob primernih spodbudah ter ustvarjanje ustreznih pogojev za odprtje posebnih trgovin in drugih podobnih načinov za distribucijo najnujnejših dobrin.
Po sestankih so oblikovali tudi konkretne pobude, ki so jih naslovili na pristojne organe. Iz urada predsednika republike so predlagali, da se s spremembo zakona o dohodnini poveča delež dohodnine, ki jo lahko namenijo za donacijo, iz sedanjih 0,5 odstotka na 1 odstotek. Poleg tega so predlagali tudi spremembo davčne osnove za znesek donacij organizacijam in društvom s področja nepridobitnih dejavnosti z zdajšnje 0,3% stopnje obdavčenega prihodka na 1% davčne osnove. To bi gospodarskim subjektom omogočilo neposredno več namenjenih sredstev za različne oblike pomoči in donacije.
DDV na tečaje prve pomoči: Dileme in pojasnila
V zvezi z delovanjem Rdečega križa so se pojavila tudi vprašanja glede obdavčitve z davkom na dodano vrednost (DDV). Davčna uprava RS (DURS) je v pojasnilu z dne 21. 12. 2009 obravnavala vprašanje, ali tečaji prve pomoči, ki jih izvaja Rdeči križ Slovenije, spadajo med upravno nalogo, ki jo le ta izvaja na podlagi javnega pooblastila. V tem primeru se RKS v tem delu ne bi štel za davčnega zavezanca v skladu s petim odstavkom 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1. Vendar pa je DURS pojasnil, da je treba od tečajev prve pomoči in izpitov za voznike motornih vozil obračunavati DDV po stopnji 20 %.
Iz Zakona o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št. 7/93) je razvidno, da Rdeči križ Slovenije organizira tečaje in izpite iz prve pomoči na podlagi javnega pooblastila. Po splošnem pravilu iz prvega odstavka 5. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Vendar se na podlagi petega odstavka tega člena ZDDV-1 državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti.
Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca: zgodovina humanitarnih prizadevanj
Vendar pa je DURS pojasnil, da ne velja, da se javna oblast izvaja le, če država izdaja upravne akte. Javno pooblastilo je pooblastilo subjektu, ki organizacijsko ni vključen v državno upravo, za opravljanje nalog državne uprave. Z javnim pooblastilom nastane položaj, ko se naloge državne uprave izvajajo izven državnih organov. Na podlagi pooblastila lahko tudi oseba zasebnega prava izdaja konkretne upravne akte.
Rdeči križ Slovenije (in območne enote) na podlagi Zakona o rdečem križu Slovenije sicer ni oseba javnega prava, vendar izvaja tečaje in izpite iz prve pomoči kot nosilec javnega pooblastila, zato se v tem delu sicer ne bi štel za davčnega zavezanca. Vendar pa storitve tečajev in izpitov iz prve pomoči izvajajo tudi drugi davčni zavezanci, ki od teh storitev obračunavajo DDV. Zato bi z neobračunavanjem DDV za navedene storitve bilo kršeno načelo davčne nevtralnosti, ker bi se na ta način izkrivljala konkurenca.
Mednarodni obseg in zgodovina Rdečega križa
Rdeči križ je največja humanitarna organizacija na svetu, saj združuje 183 nacionalnih združenj, letno pa pomaga več kot 100 milijonom ljudem. Zgodba organizacije se je začela junija 1859, ko se je poslovnež iz Ženeve Henry Dunant po naključju znašel v bližini bojišča pri Solferinu v severni Italiji, kjer je po hudi bitki obležalo 40.000 hudo ranjenih ali mrtvih vojakov. Dunant je bil šokiran nad prizorom vojakov, ki so ranjeni ali pa na pragu smrti ležali vsepovprek. To je bil zanj zadosten razlog, da je dal pobudo za ustanovitev organizirane pomoči ranjencem (nekakšne prve pomoči). Z dnem Rdečega križa se začenja tudi tradicionalni teden RKS-ja, ki je leta 2009 potekal pod sloganom "150. obletnica bitke pri Solferinu - rojstvo ideje o Rdečem križu".