Slovenska planinska pot (SPP), znana tudi kot Transverzala, predstavlja eno najstarejših in najbolj priljubljenih veznih planinskih poti v Sloveniji, ki se razteza čez večino slovenskega gorskega sveta. S svojo bogato zgodovino in raznolikostjo pokrajin, ki jih prečka, ponuja nepozabna doživetja za vse ljubitelje narave in gorništva. SPP je bila prva vezna pot v Alpah, po njenem zgledu so jih začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca, ki je bil po drugi svetovni vojni dve desetletji načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica. Danes se po njem imenuje del poti, Šumljakova pot, ki poteka od začetka planinske transverzale v Spodnjem Radvanju pa vse tja do Mariborske koče, pred katero stoji tudi njegov spomenik.
Pohorje: Vrata v srce SPP
Začetek te mogočne poti se nahaja v Radvanju pri Mariboru (270 m), kjer se SPP vzpne na Pohorje. To 60-kilometrsko gorsko verigo, katere najvišja točka je Črni Vrh (1.543 m), zaznamujejo številne planinske koče in smučišča. Pohorje je za prebivalce Maribora in okolice »naš Breg«, kot ga radi imenujejo, in prav po njegovih obronkih in vrhovih se v svojem začetnem delu vije Slovenska planinska pot.
Prvi del vzpona na vzhodni strani Pohorja, v Mariboru, si lahko olajšate z vožnjo s kabinsko žičnico - Pohorsko vzpenjačo, ki vas pripelje do višine 328 m. Od spodnje postaje Pohorske vzpenjače na Streliški cesti pri hišni številki 4, kjer se SPP uradno prične, se lahko po označeni poti usmerite proti Mariborski koči.
Pot skozi pohorske gozdove in razgledne točke
Slovenska planinska pot nas vodi skozi prostrane pohorske gozdove. Pot nas iz Spodnjega Radvanja (Maribor) popelje na Mariborsko Pohorje, na 1.040 m nadmorske višine. Med vzponom, ko se sramežljivo sonce prebija izza obzorja in med drevesi, lahko že kmalu po začetku, od hotela Bellevue, po nekaj korakih po asfaltni cesti prispemo do odcepa sprehajalne poti proti Mariborski koči. Malo pod cesto se nahaja poznogotska cerkev sv. Bolfenka iz začetka 16. stoletja, ki je pomemben kulturni spomenik.
Po »Sprehajalni poti« nadaljujemo do bližnjega Anžejevega križa. Od tam po desni poti, ki je le nekaj korakov oddaljena, pridemo na bližnje Cigelnice (1147 m). Na tem vrhu stoji 20 metrov visok razgledni stolp, ki ga je leta 1990 prevzela Pohorska vzpenjača od Planinskega društva Maribor - Matica in ga temeljito obnovila. S stolpa se ponuja čudovit razgled na celoten pohorski hrbet proti zahodu, Kozjak, Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje, Haloze, Boč, Donačko goro, Medvednico, Ivanščico in druge vrhove v Hrvaškem Zagorju. Še posebej lep pa je pogled na mesto Maribor.
Nadaljujemo po nam dobro znani poti proti Ruški koči na Arehu (1246 m). Zraven koče, na obsežni livadi, stoji cerkev Svetega Areha. SPP nadaljuje po lokalni cesti, ki pelje proti zahodu na Šumik. Med potjo gremo mimo Žigartovega vrha (1346 m). Na tem vrhu je Podravska podružnica leta 1903 postavila in odprla 37 metrov visok razgledni stolp, ki je bil prvi slovenski planinski objekt na Pohorju in je takrat zelo razburil nemške duhove. Žal ga je novembra 1904 porušil močan vihar.
Pohod čez Pohorje 1. dan SPP
Skozi srce Pohorja: Od steklarn do barja
SPP gre od Šumika nekaj korakov navzgor po cesti proti Gozdarskemu domu nad Šumikom in Klopnemu vrhu. Ko prekoračimo reko Lobnico, gremo s ceste po bližnjici na levo do Stare glažute, kjer je danes nekaj gozdarskih hišic. Tod je v letih 1760 do 1793 delovala ena znamenitih pohorskih steklarn, ki so jim ljudje po nemški besedi pravili glažute.
Pridemo do ceste, ob kateri so zaraščeni ostanki predvojne Koče na Klopnem vrhu, ki so jo požgali partizani 17. septembra 1941, ko so na tem mestu prvič na Pohorju v odprtem boju premagali Nemce. Ob cesti stoji spomenik v spomin na ta dogodek.
Od Koče na Pesku se SPP zložno spušča po cesti, ki vodi v Lovrenc na Pohorju, do kraja »Pri mašinžagi« (1338 m). Tu se v ravnino iztekajo smučišča z Rogle. nekoč je bila tu parna žaga, od katere je ostalo le še ime. Čez nekaj minut nas ravna pot popelje skozi mladi macesnov nasad na vzhodnem pobočju Mulejevega vrha (1533 m). Od tod se pot spet vzpenja po starem gozdu do planote, na kateri se nahaja najobširnejše pohorsko barje s šotnim mahom in plazečim borovjem. Hoja je olajšana s pomočjo mostnic, ki so položene na mokrotna tla; kljub temu je potrebna previdnost, da ne zagazimo v močvirje.
Od razglednega stolpa na Mulejevem vrhu pelje SPP še nekaj časa po planoti med plazečim borovjem, nato pa se po gozdu rahlo spusti na obširno travnato in razgledno planjo Planinko. S planje, ki je porasla z redkimi nizkimi smrekami, vidimo naravnost Jezerski vrh, levo Mislinjski graben, Paški Kozjak in hribovje do Savinjskih Alp, na sever pa Kozjak in gore v Avstriji. Pred dvesto leti so na tem območju še rasli obširni gozdovi, ki so jih posekali, da so si kmetje zagotovili pašo za živino. Tako so nastali obsežni planinski pašniki, na katerih raste ostra trava volk, poleti pa cveti zdravilna arnika. Tu rastejo tudi panonski svišč, brkata zvončica in čmerika. Za mnoge je ta del poti po Pohorju najlepši.
S Šiklarice se pot najprej zložno, nato pa vse bolj strmo vzpenja skozi smrekov in bukov gozd po vzhodnem pobočju Jezerskega vrha. Ko strmina popusti, pridemo na vršno planjo, redko poraslo z nizkimi smrekami. Z Jezerskega vrha se najprej malo spustimo. Sledi kratek zložen vzpon in spust na širši preval Višavje (1509 m), kjer se odcepi pot v Mislinjo. Od tod se SPP povzpne po vzhodnem gozdnatem pobočju Črnega vrha na planjo, poraslo z nizkimi smrekami. S Črnega vrha vodi precej ravna pot po zahodni strani vrha na obsežne planje, po katerih se zložno spušča proti Pungartu. Ves čas je pred nami Velika Kopa. Tik za Grmovškovim domom se SPP vijuga po vzhodnem pobočju Velike Kope, na vrh pa se povzpnemo naravnost po smučišču. Na vrhu so energetske točke.
Z vrha Velike Kope se spustimo po travnatem zahodnem pobočju do plitvega sedla, ki veže Veliko Kopo z Malo Kopo. V sedlu je zgornja postaja smučarske vlečnice Kopnik, ki je speljana po severovzhodnem pobočju Male Kope. Široka, skoraj ravna pot vodi po travnatem slemenu Male Kope. Pri Partizanskem domu se SPP spusti po zahodnem pobočju Male Kope, ki je sprva travnato, nato pa gozdnato, na Malo ali Kaštivško sedlo (1189 m). Ime ima po kmetiji Kaštivnik na južni strani sedla. S Kaštivskega sedla gremo nekaj minut po gozdni cesti na južni strani Ertarjevega vrha (1229 m), nato pa se po strmi in ne preveč lepi poti spustimo na Slovenjgraško ali Brneško sedlo (1001 m). Ta del poti je tehnično zahtevnejši in neugoden za utrujene noge.
Pri Mačkovem križu zapustimo gozdno cesto in se napotimo navzgor po poti, ki se zvije po jasi in gozdu do velikega Lampretovega travnika. Od tod se odpre lep pogled na pohorska pobočja nad Mislinjsko dolino na jug in proti Svetemu Primožu na Pohorju na severni strani. Od koče se pričenjamo spuščati po poti proti Slovenjgradcu.
Slovenska planinska pot: Več kot le pot
Slovenska planinska pot je najstarejša in najbolj raznolika vezna planinska pot v Sloveniji, ki v dolžini približno 617 kilometrov popelje iz Maribora vse do slovenske obale, v Ankaran. Na poti zberemo 6 žigov Slovenske planinske poti. Pot je označena z značilno Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in dopolnjena s številko 1.
SPP se v 43 etapah do Jadranskega morja vije preko Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp, skozi Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, Hrušico in Nanos ter naprej po kraškem robu. Na številnih točkah SPP si lahko vzamemo trenutek za oddih. Pot nadaljuje po Triglavskem narodnem parku, edinem narodnem parku v Sloveniji. V Mojstrani lahko v Slovenskem planinskem muzeju spoznavamo zgodbe planinstva, alpinizma ter gorskega reševanja. V dolinici pri Cerknem nas čaka ganljiva zgodba Bolnice Franja, skrite partizanske bolnišnice, ki je delovala v času druge svetovne vojne.
Pot je mogoče prehoditi v 28 dneh ali pa jo preteči v rekordnem času 7 dni, 8 ur in 10 minut, kot je to uspelo Marjanu Zupančiču. V okviru akcije "Slovenska planinska pot v enem dnevu" so nekateri že prehodili in pretekli prvi del SPP, ki poteka po Pohorju, od njenega začetka v Radvanju v Mariboru do Slovenj Gradca.
Dvodnevno prečenje Pohorja z uporabo javnega potniškega prometa je mogoče. Brezskrbno lahko parkirate svoj avtomobil, se do izhodiščne točke odpravite z javnim potniškim prometom ali pohorsko vzpenjačo in se podate na dvodnevno prečenje Pohorja po Slovenski planinski poti.
Slovenska planinska pot je več kot le fizično premagovanje razdalje; je potovanje skozi srce slovenske narave, zgodovine in kulture. Je povabilo k opazovanju in spoznavanju sveta okoli nas - ne le v daljavi, temveč tudi pod našimi nogami. Kot pravi rek: »Načeloma hodi počasi! Tudi počasi se daleč pride. Pri tem opazuj! Ne glej samo v daljavo, tudi svet pod tvojimi nogami je lep in zanimiv. Ali poznaš vsako ptico, ki te nekje skrita pozdravlja, ali jo poznaš po glasu? In poznaš metulja, hrošča, kamen, na katerem stojiš?«
tags: #slovenska #transvenzala #mariborsko #pohorje #izhodisce