Slovenija, dežela z bogato kulturno dediščino in osupljivo naravno lepoto, postaja vse bolj prepoznavna destinacija za kreativni turizem. Ljubitelji sodobnih umetnosti, kulture, ustvarjalnih obrti in nasploh vsega, kar v potovalno destinacijo vnaša kreativnost, boste v Sloveniji zares prišli na svoj račun. Predstavljamo le nekatera kreativna središča, ki jih lahko zapišete na seznam za svoj naslednji obisk, obenem pa napovedujemo tudi nekatere vznemirljive novosti, med katerimi izstopajo novi ljubljanski Center Rog, mariborski Center Rotovž in muzej sodobnih umetnosti Muzej Lah na Bledu.
Ljubljana: Srce kreativnosti v Evropi
Ljubljana je prejela naziv najboljše evropske kreativne mestne destinacije 2026 v okviru nagrad Creative Tourism Awards. Mednarodna žirija je prepoznala, da mesto kreativnost sistematično vključuje v svojo identiteto, turistično strategijo in urbani razvoj. Ta naziv potrjuje, da Ljubljana ni le mesto galerij, ampak živahen ekosistem idej, kjer se umetnost, inovacije ter tradicija nenehno prepletajo. Vsak kotiček mesta diha s svojo edinstveno zgodbo, ki jo soustvarjajo umetniki, oblikovalci, arhitekti, glasbeniki, filmski ustvarjalci, digitalni inovatorji in rokodelci. Njihovo delo vpliva na mestno identiteto, soustvarja trende in bogati kakovost življenja - tako za prebivalce kot obiskovalce.
Turizem Ljubljana je v Strategiji razvoja turistične destinacije Ljubljana in ljubljanska regija 2021-2027 zapisal vizijo, da bo Ljubljana do leta 2027 vodilna in najbolj ustvarjalna mestna destinacija trajnostnega življenjskega sloga na svetu. Kreativno vzdušje prepoznava kot eno ključnih edinstvenih prodajnih točk mesta. Kreativnost se odraža tudi v inovativnih izkustvenih turističnih doživetjih, kot so rokodelske delavnice z mojstri starih obrti, ustvarjanje v Centru Rog ter delavnice in ateljeji sodobnih ustvarjalcev. Pomemben del ustvarjalne identitete mesta predstavlja tudi LUV fest - festival ljubezni, umetnosti in vandranja - z bogatim programom koncertov, gledaliških in opernih predstav, plesa, tematskih vodenj, razstav, delavnic in družabnih dogodkov. Festival soustvarjajo kulturne ustanove, nevladne organizacije, umetniki, rokodelci, trgovci, hotelirji, gostinci in mladi, z umetniškimi instalacijami pa spodbuja tudi ustvarjalno rabo javnega prostora.
Portal Euronews je ob podelitvi nagrad izpostavil, da je Ljubljana glavno nagrado osvojila zaradi "vključevanja kreativnosti v svojo identiteto, turistično strategijo in dolgoročni urbani razvoj". Pohvalili so festivalski koledar, sodelovanje z lokalnimi ustvarjalci in kreativne četrti Ljubljane. Turizem Ljubljana je v letu 2020 sprejel omenjeno strategijo, ki predvideva, da bo Ljubljana do leta 2027 vodilna in najbolj ustvarjalna mestna destinacija trajnostnega življenjskega sloga na svetu. Za nagrade Creative Tourism Awards se je letos potegovalo 223 kandidatov iz 28 držav. Žirija, sestavljena iz strokovnjakov s področja turističnega marketinga in kreativnega sektorja, je kandidate ocenjevala na podlagi izvirnosti doživetij, povezovanja lokalnih ustvarjalcev in vključevanja načel trajnosti. Nagrade od leta 2014 podeljuje mreža Creative Tourism Network, neprofitna organizacija, ustanovljena leta 2010 ob podpori Evropske unije.
Turizem Ljubljana je v sodelovanju s ključnimi deležniki zbral in mapiral ustvarjalce ter pripravil njihovo pregledno predstavitev na spletni strani. Tako domačim in tujim obiskovalcem ponujajo vpogled v raznoliko ljubljansko ustvarjalno sceno - od mode, oblikovanja, arhitekture in uporabnih umetnosti do literature, filma, glasbe in sodobnih intermedijskih praks. S premišljeno komunikacijo in promocijo krepijo prepoznavnost ustvarjalne Ljubljane in sledijo viziji, da postane vodilna in najbolj ustvarjalna mestna destinacija trajnostnega življenjskega sloga na svetu. Sodelovanje s kreativnim sektorjem se v letu 2025 še nadgrajuje z razvojem novih edinstvenih doživetij, ki obiskovalcem omogočajo vpogled v kreativni proces in samostojno ustvarjanje. Tako s sodobno ustvarjalnostjo dopolnjujejo nabor izkustvenih doživetij, kot so kreativne rokodelske delavnice z mojsticami in mojstri starih obrti ter ustvarjanje v sodobnem kreativnem središču Center Rog.
Center Rog: Industrijska dediščina v novem ustvarjalnem srcu Ljubljane
Slovenska prestolnica je bogatejša za kreativno in družabno središče Center Rog, ki je svoje prostore našel v prenovljeni nekdanji tovarni koles Rog. Objekt ob nabrežju Ljubljanice velja za najpomembnejšo zgradbo industrijske kulturne dediščine 20. stoletja v Ljubljani, tudi z novo vsebino pa ostaja zvest obrtništvu. V Centru Rog namreč delujejo številne delavnice in ateljeji, kjer lahko ustvarjalci, obrtniki in obiskovalci snujejo in izdelujejo svoje izdelke. Le kratek sprehod ob Ljubljanici je od Centra Rog oddaljena še ena markantna zgradba - v nekdanji rafineriji sladkorja je pred nekaj leti s prenovo zaživela Cukrarna, prostor za predstavitve sodobne umetnosti in prezentacije sodobnih umetniških projektov s področij vizualne, intermedijske, performativne, zvočne, glasbene in ostalih umetnosti.
Maribor: Center Rotovž, novo "srce mesta"
V Mariboru v letu 2026 načrtujejo odprtje novega »srca mesta«, Centra Rotovž, ki bo skupni mestni prostor, v katerem se bodo prepletale raznolike kulturne vsebine. S tem bo oživel Rotovžki trg, ki bo deloval kot skupni kreativni, kulturni, izobraževalni in medgeneracijski prostor. Mariborska kulturna četrt Minoriti z več unikatnimi prizorišči (to so nekdanji Minoritski samostan, Tri babe, Avditorij, Sodni stolp in Cerkev) povezuje raznolike vsebine in dogodke z različnih področij umetniškega in kulturnega ustvarjanja. V četrti tako domujejo uprizoritvene, glasbene, filmske, lutkovne in druge vsebine, pa tudi razstave, pogovori in ustvarjalna sodelovanja.
Bled: Muzej sodobne umetnosti Muzej Lah
Nedaleč od slikovitega Blejskega jezera, ob vznožju grajskega griča in najstarejšega gradu na Slovenskem, že nastaja novi muzej sodobne umetnosti. Muzej Lah ne bo le izjemna nova pridobitev ne le na Bledu in širše, temveč bo tudi arhitekturna posebnost. Zasnova muzejske zgradbe je delo slovitega arhitekturnega studia David Chipperfield Architects.
Galerija Božidar Jakac in Kostanjevica na Krki
Galerija, poimenovana o priznanem slovenskem slikarju, domuje v nekdanjem samostanu nedaleč od Kostanjevice na Krki, najmanjšega slovenskega mesta, in edinega mesta na otoku pri nas. Galerijski prostori, postavljeni v markantne prostore nekdanjih sakralnih objektov, z občasnimi razstavami postajajo prizorišča za sodobne umetniške instalacije, objekte in dela. Ob tem na stalnih razstavah galerija predstavlja dela slovenskih umetnikov 20. stoletja.
Ptuj: Stara steklarska delavnica in Vrazov trg
Stara steklarska delavnica in Vrazov trg sta bila od nekdaj pomembno kulturno stičišče za Ptuj in ljudi, ki v najstarejšem slovenskem mestu živijo in ustvarjajo. Ta območja predstavljajo pomemben del kulturne krajine Ptuja in ponujajo vpogled v obrtno dediščino ter sodobno umetniško ustvarjanje.
MAO: Muzej arhitekture in oblikovanja v Ljubljani
MAO velja za enega najstarejših evropskih muzejev arhitekture in oblikovanja, ki danes presega vlogo klasičnega muzeja. Je skrbnik in promotor najobsežnejše svetovne zbirke slovenske arhitekturne in oblikovalske dediščine, ki jih z inovativnimi razstavami predstavlja ljubiteljem arhitekture in oblikovanja. Domuje v grajskem kompleksu v ljubljanski soseski Fužine, do koder se lahko zapeljete tudi z mestnim avtobusom številka 20.
Muzej za vizualno umetnost v Slovenj Gradcu
Muzej za vizualno umetnost v Slovenj Gradcu predstavlja umetnost druge polovice 20. stoletja. S svojo zbirko in razstavami prispeva k bogatenju kulturne ponudbe in razumevanju sodobne umetnosti v regiji.
Festivali in dogodki: Gibljivo srce slovenske kreativnosti
Izjemnih prizorišč in centrov, ki s svojimi vsebinami bogatijo umetniško in kulturno krajino, je širom Slovenije res veliko. Kam vas bo zanesla želja po raziskovanju? Kreativno bero zaokrožujejo tudi številni festivali in dogodki, vse od filmskih in glasbenih, od tistih, posvečenih street artu ali sodobni grafični produkciji. Srednjeveški gradovi na eni in sodobna arhitektura na drugi strani. Tradicionalni etnološki festivali, ki jim v koledarju prireditev sledijo festivali sodobnega plesa ali uličnih umetnosti. Bogastvo zgodovinskih mest in dragocenosti urbanih mestnih središč. Koncerti klasične glasbe v Plečnikovih Križankah, ali koncerti svetovno znanih zasedb v Areni Stožice. Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih.
Perspektive slovenskega turizma
Konferenca Turizem 365, ki je potekala v Termah Tuhelj, je poudarila pomen sodelovanja med državami v turističnem sektorju. Predsednik SLO CRO Poslovnega kluba dr. sc. Saša Muminović je poudaril, da "ne moremo samo gledati svojih dvorišč. Skupaj lahko ponudimo veliko več." Turizem je namreč zelo pomemben za hrvaško in slovensko gospodarstvo, saj povezuje ne le podjetja, ampak tudi ljudi. Gostje iz Slovenije so že leta, desetletja med najpomembnejšimi gosti na Hrvaškem. Čeprav je bil turistični sektor med covid krizo ena bolj prizadetih panog, si je razmeroma hitro opomogel. Področje turizma podpirajo številne druge panoge, kot so trgovina, proizvodnja hrane in promet, saj so multiplikativni učinki več kot očitni. Ta mednarodna perspektiva poudarja pomen sodelovanja in sinergij med sosednjimi državami za razvoj celotne regije, vključno s kreativnim turizmom.