Čebelarstvo v Sloveniji: Več kot le način življenja, bogata kulturna dediščina in ambasador slovenske identitete

Slovenija je 25. marca 2021 na sekretariat Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo v Parizu oddala nominacijo "Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja" za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ta pobuda poudarja globok pomen čebelarstva za slovensko identiteto, gospodarstvo in okolje, ki sega daleč preko zgolj pridelave medu. V delovni skupini, ki je pripravljala nominacijo, je sodeloval tudi Slovenski etnografski muzej, ki opravlja naloge nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, zanj mag. Adela Pukl, Barbara Sosič in mag. Anja Jerin. Oddana nominacija temelji na enotah, ki jih je med letoma 2018 in 2020 s sodelovanjem nosilcev in njihovim krovnim predstavnikom Čebelarsko zvezo Slovenije, evidentiral Koordinator in pripravil predloge za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine.

Slovenski čebelnjak

Čebelarstvo kot način življenja in temelj slovenske identitete

Čebelarjenje je v Sloveniji način življenja skoraj 11.000 posameznikov, družin in skupnosti, ki s svojim znanjem, praksami in veščinami skrbijo za okoli 200.000 čebeljih družin avtohtone podvrste medonosne čebele - kranjske čebele. Ta majhna, a izjemno pomembna žuželka, ki je poimenovana po deželi izvora, Kranjski, je danes razširjena po vseh kontinentih in predstavlja drugo najbolj razširjeno čebeljo podvrsto na svetu. Njeno prilagodljivost, skromna poraba zimske hrane in bujen spomladanski razvoj omogočajo hitro rast družine, ki je sposobna izkoristiti pašo. Kranjska čebela se je prilagodila tudi na zmanjšanje paše v naravi z zmanjšanjem obsega zaleganja, njena večja sposobnost orientacije pa je verjetno posledica čebelarjenja v manjših panjih, zloženih v skladovnici.

Ob tem za hrano in lajšanje zdravstvenih težav čebelarji neposredno pridobivajo čebelje proizvode kot so med, vosek, cvetni prah, matični mleček, propolis, čebelji strup, in aerosol. Posredno pa s čebelami omogočajo opraševanje rastlin, ki so ključni vir hrane ljudem in živalim. Čebelar z gojenjem čebel ohranja ekološko ravnovesje in biotsko raznovrstnost, s čimer se izkazuje kot ključni akter v ohranjanju naravnega okolja.

Tradicionalne prakse in sodobne inovacije

Čebelarji imajo čebele večinoma v čebelnjakih blizu doma, da bi kar najbolje izkoristili čebeljo pašo, jih prevažajo tudi na druge lokacije. Čebelarijo pretežno v lesenih AŽ panjih slovenskega konstruktorja, ki jih zlagajo v čebelnjake. Ta tradicionalni način shranjevanja panjev, ki omogoča optimalno izkoriščanje prostora in enostaven dostop, je še danes prevladujoč. V Sloveniji so čebelarji organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, 6 regionalnih zvez in 1 nacionalno združenje - Čebelarsko zvezo Slovenije. Za večino je to prostočasna dejavnost, za manjše število pa poklic, kar odraža širok spekter vključenosti v to dejavnost.

S čebelarstvom so posredno povezani tudi drugi nosilci znanj, kot so izdelovalci panjev in čebelnjakov, pripomočkov za čebelarjenje, panjskih končnic, malih kruhkov in modelov zanje, lectarji, svečarji in medičarji. Celotno skupnost zaznamuje ljubezen in spoštljiv odnos do čebel, večstoletna tradicija čebelarstva pa navdihuje tudi sodobne izraze in prakse. Znanje in veščine se prenašajo iz roda v rod, ob tem pa je čebela čebelarju učiteljica, prijateljica, simbol dobrega, pametnega, varčnega. Ob njej si čebelar širi duhovno obzorje, nenehno raziskuje in mu je navdih za umetniško izražanje. Vse to je pustilo bogato dediščino v izrazoslovju, strokovnem, literarnem in folklornem slovstvu, s tiskanimi deli, ki segajo že v 18. stoletje.

Čebelarstvo kot ambasador slovenske kulture in diplomacije

Z bogato kulturno tradicijo čebelarstva sodi Slovenija v sam svetovni vrh, enako je po deležu čebelarjev na prebivalca tudi v vrhu EU. Malo je znano, da po svetu stojijo tudi slovenski čebelnjaki, ki jih je za promocijske in druge namene izdelal čebelar Franc Kapš iz Rumanje vasi. Njegovi miniaturni čebelnjaki, izdelani v merilu 1:10, so postali prava ambasadorja slovenske čebelarske dediščine. Zgodba o čebelnjaku na vrtu veleposlaništva RS v Pragi, ki se je začela na Dolenjskem, zagotovo kaže na to, da ima Slovenija bogato čebelarsko tradicijo in da smo Slovenci čebelarski narod.

Slovenski čebelnjak na veleposlaništvu RS v Pragi

"S čebelnjakom želimo promovirati tudi svetovni dan čebel, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila prav na predlog slovenske vlade in pobudo Čebelarske zveze Slovenije. S svetovnim dnem čebel opozarjamo na ključni pomen čebel in drugih opraševalcev za okolje, biotsko raznovrstnost in prehransko varnost," je pojasnila veleposlanica mag. Tanja Strniša, ki je bila s čebelarstvom tesno povezana že pred prihodom v Prago, saj je kot večletna državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano redno sodelovala s čebelarji in bila vpeta v prizadevanja za razglasitev svetovnega dneva čebel. V ta namen slovenska veleposlaništva po vsem svetu organizirajo vrsto aktivnosti, ki jih imenujejo kar "čebelja diplomacija".

Na veleposlaništvu v Pragi so prvi med pridelali v letu 2021, iz pridelka 22 kilogramov so napolnili 75 majhnih kozarčkov z imenom "DiploMed". Ta med so podarili veleposlanikom drugih držav in češkim partnerjem. Sodelovanje med slovenskimi in češkimi čebelarji se nadaljuje, v Brnu pa so invalidom in čebelarjem predstavili izkušnje slovenskih čebelarjev invalidov na vozičkih, Čebelarska zveza pa jim je podarila nakladni panj, prilagojen za delo invalidov na vozičkih, in priročnik za čebelarje invalide.

Čebelarska tradicija v Sloveniji

Lokalna prizadevanja za ohranjanje čebelarstva

Številne slovenske občine aktivno podpirajo čebelarstvo skozi različne projekte in pobude. Občina Gornja Radgona je na Dan Zemlje pridobila nov, vzorčen čebelnjak v Lisjakovi strugi, ki je del naravoslovne učne poti. V Občini Kočevje, ki je znana po neokrnjeni naravi in gozdovih, čebelarstvo zaznamuje dolgo tradicijo, kar potrjuje tudi akcija za pridobitev blagovne znamke "Kočevski gozdni med". V mestni občini Kranj poteka akcija "Ohranimo čebele" z osveščanjem učiteljev osnovnih šol.

Čebelarsko društvo Laško je v vili Šmohor vzpostavilo stalno čebelarsko razstavo in v sklopu projekta "Spoznajmo čebelarsko dediščino" uredilo vrtove medovitih rastlin, ki bodo povezani v čebelarsko učno pot. Občina Beltinci podpira delovanje čebelarskega društva Beltinci, ki skrbi za čebele in opraševanje, ter se pridružuje akciji "Ohranimo čebele". V Mestni občini Slovenj Gradec so v parkih posadili na tisoče medovitih rastlin in lip, s čimer podpirajo ohranjanje čebel.

Občina Radovljica, ki je znana kot prestolnica slovenskega čebelarstva, gosti Čebelarski muzej in Čebelarsko razvojno izobraževalni center Gorenjske v Lescah. V okviru programa LEADER so izvedli projekt "Učno animacijsko središče kranjske sivke za otroke". Radovljica s svojo ponudbo medenih izdelkov in gastronomije prispeva k razvoju čebelarskega turizma.

Občina Veržej aktivno osvešča otroke o pomenu čebel in čebelarjenju preko čebelarskega krožka na osnovni šoli, ki vključuje tudi učence s posebnimi potrebami. Občina podpira delovanje čebelarskega društva in v občinskem glasilu objavlja čebelarsko rubriko. Čebelarstvo Šalamun iz Banovcev, z dolgoletno tradicijo in napredno tehnologijo, promovira "medene počitnice" z namenom ozaveščanja o pomenu medu in čebeljih proizvodov.

V Občini Dobrna, ki se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino, tesno sodelujejo s Čebelarskim društvom Dobrna. Organizirajo prireditve, sejme in predstavitve čebelarstva, vključno z degustacijo medov, ter podpirajo čebelarski krožek na Osnovni šoli Dobrna. V Termah Dobrna je postavljena stalna vitrina čebeljih pridelkov lokalnih čebelarjev.

Eko muzeji in promocija čebelarstva

Koncept "eko muzeja" se vse bolj uveljavlja kot način promocije čebelarstva in povezovanja s širšo javnostjo. Eko muzeji združujejo ohranjanje naravne in kulturne dediščine s sodobnimi pristopi k izobraževanju in turizmu. Takšen primer je domačija Hauzer v Cogetincih, kjer čebelar Jože Hauzer z doživetimi zgodbami predstavlja proces nastajanja medu, pokaže čebele med delom in razstavlja stare čebelnjake ter zbirke panjev. V Radovljici, ki je znana kot "sladka Radol'ca", se tradicija čebelarstva dopolnjuje z novimi sladkimi doživetji, vključno z obiskom Čebelarskega muzeja in delavnicami pri lectarju.

Slovenski čebelnjak

Slovenija s svojo zavezanostjo ohranjanju čebelarstva in razvoju čebelarstvu prijaznih praks predstavlja pomemben zgled na svetovni ravni. Prizadevanja za vpis na Unescov seznam, promocija kranjske čebele in aktivna vloga lokalnih skupnosti ter posameznikov zagotavljajo, da bo to dragoceno znanje in način življenja preživelo za prihodnje generacije.

Ilustracija kranjske čebele

tags: #eko #muzej #promocija #cebel