Središče ob Dravi, zadnje obmejno gručasto naselje na meji med Hrvaško in Slovenijo, predstavlja zanimiv preplet zgodovine, kulture in sodobnih izzivov. Njegova lega ob reki Dravi in bližina meje sosednje Hrvaške sta skozi stoletja krojila njegov razvoj, od srednjeveškega trga z bogatimi trškimi pravicami do danes pomembnega gospodarskega, kulturnega in obmejnega središča ter ključnega mejnega prehoda.
Zgodovinski utrip Središča ob Dravi
Prvo ime za Središče je bilo Polstrau, ki izhaja iz latinske besede Polustrist, kar pomeni močvirnat kraj. To dejstvo nakazuje, da je bilo območje poseljeno že v času starih Rimljanov, kar potrjujejo tudi arheološke najdbe kamnitih sekir, rimskih novcev ter antičnih stavb z ostanki prazgodovinskih posod in staroslovanskih grobov južno od naselja. V zgodnjem srednjem veku se je naselje razvilo okoli stolpastega gradu na umetnem griču Gradišču, ki naj bi ga postavili gospodje Ptujski.
Kraj se kot trg prvič omenja leta 1433 v listini z dne 10. januarja, s katero je solnograški nadškof Janez podaril v fevd Frideriku Ptujskemu grad in trg Središče (die Veste und Markt Polstrau). Čeprav se pogosto omenja, da je trške pravice podelila grofica Barbara leta 1487, kasnejši viri to pomoto odpravljajo, saj originalna listina iz arhiva v Gradcu navaja drugačne podatke. V 14. stoletju sta Lukež Sekelj in nadvojvoda Karel Avstrijski Središčanom dovolila štiri velike sejme v letu: na Markovo, Lukeževo, Marijino oznanjenje in za Binkošte. Te pravice tržanov so sicer nasprotovala mesta in trgi v bližini. Leta 1441 je Središče že imelo svojo mitnico in sodišče ter do leta 1787 lastno sodstvo, čeprav ni nikoli doseglo popolne avtonomije, temveč je bilo podrejeno ormoškim graščakom. Prebivalci so imeli pravico do tedenskega tržnega dne, lova in ribolova ter so bili oproščeni mitnine in carine. Ljudje so se predvsem ukvarjali s kmetijstvom in trgovino, manj z obrtmi, kar je bilo posledica obmejne lege.
V obdobju med obema vojnama je Središče ob Dravi predstavljalo živahno družbeno središče. V bivši zgradbi Pošte je danes urejena muzejska zbirka NOB in zbirka »Društveno življenje v Središču ob Dravi med obema vojnama«. Kraj se ponaša s svojo kroniko iz leta 1910, ki jo je napisal prof. Anton Kosi. V preteklosti je bil kraj tudi prizorišče turških vpadov; Turki so leta 1396 prvič stopili na štajerska tla, kraj pa so večkrat izropali in požgali (leta 1479 in 1532), pri čemer so porušili tudi grad. Središče je v 2. svetovni vojni kot zaveden kraj plačalo velik krvni davek.
Središče ob Dravi danes: Občina in mejni prehod
Središče ob Dravi je danes občina s kraji Obrež, Grabe, Šalovci in Godeninci. S svojimi okoli 1000 prebivalci predstavlja pomembno gospodarsko, kulturno in obmejno središče. Po tem, ko je bila do leta 1958 samostojna občina, je bila do leta 2007 vključena v občino Ormož, od takrat pa ponovno deluje kot samostojna občina.
Jedro naselja predstavlja lijakasti trg, imenovan Plac, od koder se odcepita cesti v Štrigovo (Hrvaška) in Ljutomer. Drugi deli naselja so še: Steničnjak, Stras, Breg, Stiperišče, Pod Čapljami, Trate in Rakitje. Hiše so tipične za pokrajino, deloma čelne, deloma s kapmi obrnjene proti ulici. Ob Dravi je prst peščena, na njej pa raste značilna rastlina rakitovec (Hippophae rhamnhamnoides).
Šola v Središču ob Dravi ima dolgo tradicijo, saj je bila ustanovljena že leta 1660. Prvo šolsko zgradbo so dobili leta 1812, drugo leta 1891, nakar so jo leta 1966 obnovili in dozidali. Pred sedanjo središko šolo, na Slovenski cesti 20, stoji hiša, ki je dom mladinskega pisatelja in glasbenega ustvarjalca Antona Kosija ter pisatelja parapsihologa Martina Kojca. V tej hiši je bival tudi arhitekt Dušan Moškon, ki je s svojim delom prispeval k ureditvi kraja in občine Ormož. Leta 1966 je kraj dobil nov prizidek šole, nekaj let kasneje pa še novo telovadnico, ki je postala središče športnega in družabnega življenja. Dolgo časa je to vlogo opravljala "Sokolana", dom društva Sokolov, ki je danes prenovljena in služi kot kulturni dom. V neposredni bližini stoji "Orlana", nekdanji dom društva Orlov.
V naselju stoji podružnična poznogotska Marijina cerkev z baročnimi oboki, zvonikom in zakristijo. Oprema v cerkvi je iz prve polovice 18. stoletja. Na sredi trga stoji spomenik žrtvam druge svetovne vojne, kar poudarja narodno zavednost prebivalcev Središča, ki so se skozi zgodovino borili za slovensko besedo in narodnostni obstoj, kar je v obmejnem kraju še posebej izpostavljeno.
Središče ob Dravi kot mejni prehod
Središče ob Dravi je zaradi svoje lege ključnega pomena kot mednarodni mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško. Po 32 letih od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, se je z njenim vstopom v schengensko območje 1. januarja 2023 ukinila mejna kontrola. Vendar pa so se zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu, slovenske oblasti odločile ponovno uvesti nadzor na mejnih prehodih s Hrvaško in Madžarsko.
Po 20. oktobru 2023 ponovno velja nadzor na mejnih prehodih s Hrvaško in Madžarsko, na podlagi "Odredbe o določitvi mejnih prehodov s Hrvaško in Madžarsko", ki bo trajal do sredine decembra 2024. Osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu EU, so državljani Evropske unije in državljani Norveške, Islandije, Lihtenštajna, Švice ter njihovi družinski člani ne glede na državljanstvo. Prav tako je Italija zaradi spremenjenih razmer uvedla nadzor na skupni meji z Slovenijo. Bistvo tega začasnega ukrepa je zagotavljanje varnosti in nadzor nad vstopom v državo. Potniki na mejnih prehodih naj upoštevajo določbe glede upravičenosti prehoda meje na posameznem mejnem prehodu, spremenjen prometni režim ter navodila policistov, ki izvajajo mejno kontrolo.
V preteklosti je bil v Središču ob Dravi zgrajen nov mednarodni mejni prehod za cestni promet ob glavni cesti št. G1-2 in mejni prehod za obmejni promet na občinski cesti, poleg tega pa še vrsta prehodnih mest za lokalno prebivalstvo. Novi mejni prehod, ki je bil predan svojemu namenu 20. aprila, je od starega oddaljen okoli 1.700 metrov. Stari mejni prehod ni bil več v skladu z evropskim pravnim redom na zunanji meji Evropske unije zaradi oddaljenosti od državne meje. Novi sodobni mejni prehod je pomembna pridobitev, ki policistom in carinikom zagotavlja boljše pogoje za delo ter občanom večjo varnost.
Središče ob Dravi tako ostaja pomembno obmejno središče, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško, hkrati pa se sooča z izzivi sodobnega časa, vključno z začasnim ponovnim uvedbo mejne kontrole. Njegova bogata zgodovina in živahna sedanjost ga postavljata v središče pozornosti tako lokalnega prebivalstva kot tudi obiskovalcev.