Pariz, prestolnica mode in kulture, je nedavno postal prizorišče enega največjih sejmov letalstva in oborožitve na svetu, ki je že na samem začetku prinesel diplomatski spor med Francijo in Izraelom. Dogodek, ki sicer velja za ključno platformo za predstavitev najnovejših tehnologij in vzpostavljanje poslovnih stikov v globalni obrambni industriji, je bil zasenčen z napetostmi, ki izvirajo iz odločitve organizatorjev, da del razstavnega prostora, namenjenega izraelskim eksponatom, zakrijejo s črnimi panoji. Ta poteza je sprožila ostro reakcijo izraelskega ministrstva za obrambo, ki je sporočilo, da je takšna odločitev "nezaslišana in brez primere" ter da "smrdi po političnih in komercialnih premislekih".
Vzroki za napetost: politični interesi in konkurenca
Izraelsko ministrstvo za obrambo je v svojem odzivu poudarilo, da se "Francozi skrivajo za domnevno političnimi premisleki, da bi izraelsko orožje izključili iz mednarodne razstave. Gre za orožje, ki konkurira francoski industriji." Ta izjava jasno nakazuje na osnovni vzrok spora: konkurenco med obrambnima industrijama obeh držav. Francija, kot ena vodilnih evropskih proizvajalk orožja, verjetno ni bila navdušena nad možnostjo neposredne primerjave in morebitne prednosti izraelskih izdelkov na mednarodnem trgu, ki ga sejem v Parizu predstavlja.
Organizatorji sejma so sicer pojasnili, da so dostop do izraelskih eksponatov onemogočili na zahtevo francoskih oblasti. Kot je za Politico povedal neimenovani francoski uradnik, naj bi francoske oblasti že pred nekaj tedni jasno sporočile izraelskim predstavnikom, da ne bodo dovolile prikazovanja izraelskega orožja. Po njegovih besedah naj bi se izraelski veleposlanik s temi pogoji celo strinjal. Kljub temu pa je na sejmu razstavljalo devet izraelskih proizvajalcev, od katerih naj bi štirje pogoje spoštovali, medtem ko jih pet ni. Ta neskladnost med dogovori in dejanskim stanjem na terenu je dodatno zapletla situacijo.
Širši kontekst sejma in slovenska udeležba
Sejem v Parizu, kot je omenjeno, ni le platforma za prodajo orožja, temveč tudi ključno mesto za izmenjavo idej, predstavitev najnovejših tehnoloških dosežkov in za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju varnosti in obrambe. V tem kontekstu je pomembno omeniti tudi udeležbo Slovenije. Javna agencija SPIRIT Slovenija je že od leta 2010 kontinuirano organizirala skupinske predstavitve slovenskih podjetij na sejmu Eurosatory, ki je osrednji evropski sejem s področja obrambe, varnosti in zaščite. Letošnja udeležba je bila peta po vrsti, saj sejem poteka vsako drugo leto.
Na skupnem razstavnem prostoru, ki je obsegal 156 m², se je predstavilo 18 slovenskih podjetij in institucij, med drugim Arex, Armas, BIJOL, C-Astral, DAT-CON, Elan, EM.Tronic, Guardiaris, MIL Sistemika, MVM TEL, Predilnica Litija, Prevent & Deloza, Timtec, TRIMO MSS, Trival Antene, Valhalla Turrets, ter Ministrstvo za obrambo RS (MORS) in Grozd obrambne industrije Slovenije. Udeleženci so poudarili pomen skupinske udeležbe zaradi stroškovne učinkovitosti, prihranka časa in lažje organizacije. Podjetja so predstavila širok spekter izdelkov in storitev, od brezpilotnih letalnikov do telekomunikacijskih sistemov za izredne razmere in inovativnih vojaških opremljevalnih rešitev.
Uroš Kravos iz podjetja C-Astral, d. o. o., je poudaril, da prisotnost na sejmu več let zapored kaže na kredibilnost podjetja, ki je ključnega pomena za prodajo v tem segmentu. Predstavili so celoten prodajni program in premierno novo izvedbo brezpilotnega letalnika za vojaške namene. Matjaž Seražin iz MVM TEL, d. o. o., ki se je na sejmu predstavil prvič, je izpostavil pomen sejma kot priložnosti za spoznavanje novih in srečanje starih poslovnih partnerjev. Njihov telekomunikacijski sistem za izredne razmere APM-40 in njegov naslednik FTS-40 najdeta uporabo v civilni sferi ob odpovedi drugih sistemov, pa tudi v vojaških aplikacijah. Boštjan Gašperšič iz Elan, d. o. o., je izpostavil prednost optimizacije stroškov pri skupni udeležbi, še posebej ker podjetje na trgu vojaško/obrambne industrije še nima veliko izkušenj. Predstavili so revolucionarno zložljivo vojaško turno smučko Karakorum Tactix.
Varnostni izzivi in potreba po modernizaciji oboroženih sil
Dogodki na sejmu v Parizu se odvijajo v času, ko se varnostne razmere v svetu vse bolj zapletajo. O tem priča tudi govor Karla Viktorja Erjavca, kandidata za ministra za obrambo, ki je bil sklican na Odboru za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije. Erjavec je poudaril, da so se varnostne razmere v svetu v primerjavi z obdobjem med letoma 2004 in 2008, ko je sam že opravljal funkcijo ministra za obrambo, bistveno spremenile. Takrat so ocene domačih in tujih institucij kazale na to, da Slovenija v naslednjih 20 letih ni ogrožena s klasičnimi vojaškimi ali drugimi grožnjami, medtem ko so glavne grožnje izhajale predvsem iz spremenjenih klimatskih razmer ter stabilnosti Zahodnega Balkana.
Danes se soočamo z novimi, kompleksnejšimi grožnjami, kot so kibernetske grožnje, masovne migracije in terorizem, ki se je v zadnjih letih pojavil v novi, bolj intenzivni obliki, zlasti na območju Evrope. Erjavec je izpostavil potrebo po proučitvi ustreznosti obstoječega sistema nacionalne varnosti, ki zajema Slovensko vojsko, policijo, obveščevalno-varnostne službe ter sistem zaščite in reševanja. Poudaril je, da je nujno preveriti, ali te službe in strukture uspešno odgovarjajo na nove izzive ter ali lahko učinkovito odvračajo sodobne grožnje. Potrebno je tudi bolj natančno konkretizirati grožnje, ki lahko destabilizirajo državo, saj so trenutni dokumenti te grožnje definirali le zelo splošno.
Kadrovska podhranjenost in finančni izzivi v Slovenski vojski
Ena ključnih težav, na katero je Erjavec opozoril, je kadrovska podhranjenost Slovenske vojske. Kot glavni razlog za to vidi nizke plače, ki so v primerjavi z letom 2008 celo padle. Medtem ko je bila leta 2008 povprečna bruto plača vojaka okoli 1200 evrov, je danes le 929 evrov bruto. Ob takšnih plačah je težko pričakovati, da se bodo mladi odločali za ta poklic. Erjavec meni, da je za privabljanje novih kadrov potreben premik v zakonodaji, zlasti v Zakonu o Slovenski vojski, ki bi bolj natančno opredelil naloge vojske in jo naredil bolj privlačno.
Poleg kadrovske podhranjenosti je velik problem tudi oprema. Erjavec je opozoril, da zadnjih 10 let ni bilo večjih investicij v povečanje bojne moči, številna sredstva pa so že na koncu življenjske dobe. Dotrajani so oklepniki, helikopterji Bell in letala Pilatus. Potrebno bo sprejeti odločitve o prenovi ali nabavi nove opreme, vendar Erjavec poudarja, da ne gre vlagati v razvoj in modernizacijo, če ne bo odpravljena kadrovska podhranjenost.
Finančni vidik je prav tako ključen. V obdobju od leta 2010 do 2016 se je proračun Ministrstva za obrambo zmanjšal za kar 42 %. Trenutni načrti, ki predvidevajo 1 % bruto domačega produkta za obrambne izdatke v letošnjem letu in 1,11 % v letu 2023, niso dovolj za doseganje zastavljenih ciljev. Erjavec je spomnil na zaveze na vrhu zveze NATO v Walesu, kjer so obljubljali 1,4 % BDP-ja, kar pa je v primerjavi s trenutnimi trendi daleč. Pritisk članic zveze NATO k večjim obrambnim izdatkom se pričakuje, saj trenutno le peščica držav dosega ali presega 2 % BDP-ja, medtem ko večina ostalih ostaja med 1 % in 1,3 %.
Mednarodni kontekst in zgodovina oboroževanja
V širšem mednarodnem kontekstu je zanimivo pogledati tudi na zgodovinske primere nabave in prodaje oborožitve, ki kažejo na kompleksnost mednarodnih odnosov in varnostnih politik. Primer Francije in Rusije z ladjama razreda mistral ponazarja, kako lahko geopolitični dogodki vplivajo na obrambne posle. Leta 2008 je Francija sklenila pogodbo z Rusijo za nakup dveh desantnih ladij mistral, vredno okoli 1,2 milijarde dolarjev. Ta posel je bil prvi večji zahodni nakup orožja s strani Rusije po koncu hladne vojne in je nakazoval resen pristop Moskve k reformi vojske.
Vendar pa je ukrajinska kriza in izbruh nove hladne vojne povzročila, da so ZDA in evropske zaveznice pritisnile na Francijo, naj ladij ne izroči. Kljub začetnemu upiranju francoskih oblasti je bil posel na koncu preklican. Francija se je zavezala, da bo Rusiji vrnila ves vplačani denar, zdaj pa se sooča z izzivom iskanja novega kupca za ti dve veliki ladji, ki sta bili prilagojeni ruskim specifikacijam. Analitiki opozarjajo, da je prodaja teh ladij težka naloga, saj le redke države potrebujejo takšne specifične zmogljivosti. Možni kupci naj bi bili Egipt, Savdska Arabija, Brazilija, Singapur in Kanada, pri čemer naj bi Savdska Arabija in Egipt izkazovala največji interes.
Zgodovina oboroževanja sega daleč nazaj, kot kažejo tudi arheološki artefakti. Med njimi izstopa železen meč z medeninastim znakom na rezilu iz Ljubljanice, ki datira v zadnjo tretjino 14. do začetek 15. stoletja. Ta dvorezni meč z ozkim, koničnim rezilom je bil namenjen predvsem za zabadanje, kar je posledica sprememb v vrsti oborožitve in tehniki bojevanja, ko se je v 14. stoletju uveljavil ploščni oklep. Posebnost meča je zaključek ročaja z značilnim osemstranskim glavičem tipa Sempach, poimenovan po bitki pri Sempachu v Švici leta 1386.
Na drugi strani pa sejem oborožitve v Parizu odraža sodobne trende v obrambni industriji, kjer se poudarjajo inovativne tehnologije, kot so brezpilotni letalniki, kibernetska varnost in napredne komunikacijske rešitve. Ta hibridni pristop, ki združuje zgodovinsko dediščino z vizijo prihodnosti, je ključen za razumevanje globalne varnostne krajine.
tags: #sejem #oborozitve #pariz