Vstop Hrvaške v Schengen: Pravne posledice in arbitražna odločitev

Vstop Hrvaške v schengensko območje predstavlja pomemben mejnik v odnosih med Slovenijo in Hrvaško, ki prinaša tako olajšanje pri prostem gibanju kot tudi nova pravna vprašanja, predvsem v povezavi z arbitražno odločbo o meji. Ta članek podrobno raziskuje pravne implikacije vstopa Hrvaške v Schengen glede na arbitražno odločbo, stališča obeh držav ter širši kontekst schengenskega območja.

Pravni okvir vstopa v Schengen in priznanje meja

Ključni dokument, ki ureja schengensko območje, je Evropska konvencija o implementaciji schengenskega sporazuma. Ta konvencija v svojem prvem členu jasno določa, da zunanje meje schengenskega območja postanejo zunanje meje posameznih držav članic, tako na kopnem kot na morju. Z vstopom Hrvaške v Schengen se njena meja s Slovenijo, ki je bila doslej zunanja meja EU, preoblikuje v notranjo schengensko mejo. To pomeni, da se mejne kontrole med državama načeloma odpravijo, kar omogoča prosto gibanje oseb.

Vendar pa vstop v Schengen s seboj prinaša tudi implicitno priznanje obstoječih meja držav članic. Pravno gledano, s tem ko Hrvaška sprejema pravni red Schengna, priznava tudi meje držav, ki so že članice območja, vključno s Slovenijo. To bi po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov in politikov, kot je bil svetovalec premierja Vojko Volk, lahko pomenilo posredno priznanje tudi arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Arbitražna odločba, ki je bila v Sloveniji pravnoformalno potrjena z zakonom o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško iz decembra 2017, določa tako kopensko kot morsko mejo med državama.

Arbitražna odločba: Ključno vprašanje med državama

Hrvaška sicer uradno ne priznava razsodbe arbitražnega sodišča o določitvi kopenske in morske meje. Po soglasni odločitvi hrvaškega parlamenta iz julija 2015 je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka, navajajoč materialne kršitve arbitražnega sporazuma. Posledično Hrvaška vztraja pri stališču, da je arbitražna razsodba iz leta 2017 ne zavezuje in da je ne bo uveljavila. Hrvaška stran v svojih izjavah poudarja, da je treba skupno kopensko in morsko mejo med Hrvaško in Slovenijo še določiti v skladu z mednarodnim pravom.

Slovenska politika je medtem ves čas bolj ali manj na glas razmišljala o pogojevanju slovenskega soglasja k vključitvi Hrvaške v schengen z uresničitvijo arbitražne razsodbe o meji. Vendar pa sta tako sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba kot prejšnja pod vodstvom Janeza Janše odstopili od takšnega pogojevanja, saj naj bi imela Slovenija s Hrvaško v schengenu več koristi. Premier Robert Golob je večkrat poudaril, da je arbitraža "zaključeno dejanje", ki velja in ga ni treba ponovno obravnavati.

Enostranske izjave ob vstopu v Schengen

Kljub temu pa se vprašanje arbitraže ni povsem umaknilo v ozadje. Ob hrvaškem vstopu v schengen sta tako Slovenija kot Hrvaška pripravili vsaka svojo enostransko izjavo o arbitražni razsodbi, ki ju je priložila zapisniku zasedanja notranjih ministrov EU.

Slovenija v svoji izjavi poudarja, da sta kopenska in morska meja med državama v celoti in dokončno določeni z arbitražno razsodbo iz 29. junija 2017, ki je končna in obvezujoča. S tem Slovenija ohranja svoje stališče in opozarja na pravno veljavnost arbitražne odločitve.

Hrvaška stran je medtem pripravila svojo enostransko izjavo, ki se nanaša na slovensko. V njej ponavlja stališče o izstopu iz arbitraže in poudarja, da je treba mejo še določiti. Hrvaška tako vztraja pri svojem stališču, da jo arbitražna sodba ne zavezuje.

Vloga Evropske komisije in nadaljnji razvoj

Končna odločitev o vstopu Hrvaške v schengen mora biti sprejeta s soglasjem vseh članic schengenskega območja. Čeprav je bila Hrvaška deležna široke podpore, se je proces včasih zapletel zaradi vprašanj, povezanih z drugimi državami, ki so prav tako kandidirale za vstop.

Evropska komisija je v preteklosti večkrat poudarila, da mora Hrvaška izpolniti vse tehnične in pravne pogoje za vstop v schengen, vključno z zagotavljanjem učinkovitega varovanja zunanjih meja in spoštovanjem evropskih demokratičnih in pravnih standardov, med katerimi je vladavina prava. Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je poudaril, da Slovenija načelno podpira premik schengenske meje na meje Hrvaške z njenimi sosedami, vendar le pod pogojem, da Hrvaška izpolni vse varnostno-tehnične pogoje in spoštuje mednarodne pravne zaveze.

Možnost začasnega suspenza schengenskega režima

Vstop Hrvaške v schengen ne pomeni dokončne ukinitve mejnega nadzora v vseh okoliščinah. Kot je nakazal že Vojko Volk, obstaja možnost, da bi Slovenija ali druge članice schengena morale začasno suspendirati schengenski režim na mejah, če bi se pojavile izredne razmere, kot so povečane ilegalne migracije. To se je že zgodilo na nekaterih drugih mejah znotraj schengenskega območja, na primer na avstrijsko-slovenski in nemško-avstrijski meji. V takšnih primerih bi se ponovno vzpostavil mejni nadzor, kar bi lahko vplivalo tudi na mejo med Slovenijo in Hrvaško.

Širši kontekst: Vstop Bolgarije in Romunije

Vstop Hrvaške v schengen je bil del širšega procesa širitve schengenskega območja, ki je vključeval tudi Bolgarijo in Romunijo. Čeprav so vse tri države izpolnjevale tehnične pogoje, se je odločanje o njihovem vstopu zapletlo. Nizozemski parlament in avstrijska vlada sta izrazila zadržke glede vstopa Bolgarije in Romunije, kar je privedlo do odločitve, da se o vseh treh državah ne odloča v paketu. To je v nekaterih državah povzročilo razočaranje in obtožbe o politizaciji odločitev.

Stališča političnih strank v Sloveniji

Različne politične stranke v Sloveniji so imele različna stališča glede vstopa Hrvaške v schengen in vloge arbitražne odločbe:

• SMC: Podpirali so vstop, a pod pogojem izpolnjevanja pogojev, vključno s spoštovanjem vladavine prava.
• Gibanje Zedinjena Slovenija: Menili so, da se Slovenija do Hrvaške vede napačno in da Hrvaška okupira slovensko ozemlje.
• Zeleni Slovenije: Niso podpirali članstva Hrvaške v schengnu in so predlagali zamrznitev meje na dan razglasitve samostojnosti.
• SNS: Menili so, da je arbitražna razsodba neveljavna.
• Lista Povežimo se: Podpirali bi vstop, ko bi Hrvaška razrešila vse obmejne spore.
• LMŠ: Podpirali so vstop, a z zahtevo po izpolnjevanju kriterijev in spoštovanju vladavine prava.
• NSi: Poudarjali so, da je treba arbitražno razsodbo spoštovati.
• SDS in SLS: Menili so, da razsodba ni bila pravična in da je treba uporabiti vsa sredstva za reševanje spornih vprašanj.
• Domovinska liga: Arbitražo so označili za napako in pogojevanje vstopa v schengen kot zadnji adut.
• SD: Temeljni pogoj za schengen so urejene meje, spoštovanje vladavine prava pa je samoumevno.
• Levica: Podpirali so širitev schengna, a vztrajali pri implementaciji arbitražne razsodbe.
• DeSUS: Menili so, da Hrvaška še ne izpolnjuje pogojev in da bo morala arbitražno odločbo prej ali slej sprejeti.
• SAB: Poudarjali so, da morajo vse države izpolnjevati pogoje za vstop v schengen.

Zaključek

Vstop Hrvaške v schengensko območje je pomemben korak, ki prinaša številne pozitivne učinke na področju prostega gibanja. Vendar pa vprašanje arbitražne odločbe ostaja občutljivo področje, ki ga obe državi obravnavata različno. Medtem ko Slovenija vztraja pri pravni veljavnosti arbitražne odločbe, Hrvaška to odločbo ne priznava. Enostranske izjave ob vstopu v schengen odražajo ta nasprotujoča si stališča, vendar pa ne rešujejo temeljnega spora. Prihodnost bo pokazala, kako bosta državi reševali to vprašanje v okviru schengenskega območja in v odnosu do mednarodnega prava.

tags: #vstop #v #schengen #arbitrazno