Zagotavljanje varnosti otrok v cestnem prometu je ključnega pomena, saj so najmlajši med najbolj ranljivimi udeleženci. Zavedanje o tej odgovornosti se odraža v številnih predpisih, nadzorih in preventivnih akcijah, ki se izvajajo z namenom zmanjšanja tveganj med prevozi otrok v šolo in iz nje, na izlete ali druge organizirane dejavnosti. Kljub prizadevanjem pa se še vedno pojavljajo primeri, ki kažejo na pomanjkljivosti v sistemu in potrebo po nenehnem izboljševanju.
Zakonski okviri in predpisi za prevoz otrok
V Sloveniji varnost otrok v cestnem prometu predstavlja eno od prioritet nacionalnega programa varnosti cestnega prometa. Država temu namenja različna orodja, med katerimi izstopajo zagotavljanje varnih šolskih poti, organizirani prevozi otrok na nevarnih območjih ter varovanje šolskih poti v bližini osnovnih šol. Medtem ko prvemu dvema ukrepoma država zagotavlja finančno podporo, tretji ne prejema skorajda nobenih finančnih sredstev.
Da bi zagotovili čim večjo varnost pri prevozih skupin otrok, so bili sprejeti specifični pravilniki. "Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok" določa, da morajo vozila izpolnjevati več posebnih pogojev. Stroga pravila veljajo tudi za voznike, ki prevažajo skupine otrok. Vozilo, s katerim se v cestnem prometu vozi skupina otrok, mora biti označeno s predpisanim znakom, ki mora biti nameščen na levi polovici sprednje in zadnje strani vozila tako, da je dobro viden in da ga je mogoče zlahka odstraniti z vozila. Namesto znaka je na prednji strani vozila lahko tudi elektronsko upravljani svetleči znak z enakim simbolom. Ta določba se je začela uporabljati najkasneje do 11. 4. 2010.
"Skupina otrok" je po določbah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) definirana kot skupina najmanj petih predšolskih otrok ali otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, ki predstavljajo večino potnikov v motornem vozilu. Ta definicija je ključna pri določanju obveznosti glede opreme vozila in ravnanja voznika.
Vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok, morajo izpolnjevati zahteve glede varnostnih pasov in naslonjal za glavo, ki jih predpisuje "Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu". Otroci morajo med vožnjo z avtobusom, razen med vožnjo z mestnim avtobusom v naselju, sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu, in biti pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Na sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Pri prevozu skupine otrok v občasnem in posebnem linijskem prevozu v naselju in na relaciji največ 10 kilometrov iz naselja, v katerem se je prevoz začel, se sme uporabljati tudi avtobus razreda 1 oziroma razreda A (mestni avtobus). Vendar pa so za avtobuse, ki prevažajo skupine otrok na razdaljah, daljših od 50 km, ali po avtocesti in hitri cesti, obvezni varnostni pasovi na vseh sedežih.
Voznik, ki poklicno vozi motorna vozila kategorije D manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, če je pred tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije C. Poklicne vozniške izkušnje dokazuje voznik s potrdilom, ki ga mora imeti med vožnjo pri sebi.
Nadzor in preventivne akcije
Pred začetkom šolskega leta so AMZS in policija že tradicionalno opozarjala na pomen varnosti pri prevozu otrok. "Ocenjujemo, da se tej temi doslej ni posvečalo veliko pozornosti, opažanja v praksi pa kažejo, da je pri vožnji potnikov v avtobusih z vidika varnosti še mogoč napredek, začenši z uporabo varnostnih pasov," pravi mag. Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije. Dodaja, da sta osnovna pogoja za varno vožnjo tudi tehnična brezhibnost vozil in ustrezno psihofizično stanje voznikov.
Policisti izvajajo nadzor prevozov šolskih otrok skozi vse leto, zlasti pa se intenzivnost teh ukrepov poveča pred začetkom šolskega leta. Posebno pozornost namenjajo vstopanju in izstopanju otrok iz šolskih avtobusov. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi poudarja, da se vozniki glede tega ne zavedajo svojih dolžnosti. Če je avtobus, označen s tablo za prevoz otrok, ustavljen na avtobusnem postajališču, mora voznik mimo njega voziti posebej previdno in zmanjšati hitrost, saj se lahko zgodi, da bo otrok stekel na cesto izpred avtobusa. Če pa je avtobus označen in ustavljen na vozišču, kar se dogaja v naseljih, kjer ni avtobusnih postajališč, se morajo vozniki ustaviti in počakati za avtobusom.
V zadnjem času je bila izvedena tudi preventivna akcija v sklopu Televizijske oddaje Avtomobilnost, kjer je strokovnjak za varnost v prometu Andrej Brglez opozoril na slabo stanje prevoza otrok v šole. Njegova raziskava je pokazala, da prevozi niso varni iz več razlogov. "Otroci v kombijih niso pripeti, mlajši ne uporabljajo niti jahačev, niti v kombijih. V sodelovanju s policijo nismo našli niti enega primera pri prevozu otrok v šolo s šolskimi kombiji, da bi v kombiju imeli jahače," pojasnjuje Brglez, ki poudarja, da ravnatelji pogosto sploh ne vedo, kako majhen strošek so jahači. "V šoli učijo 'red je vedno pas pripet,' ko pa se otrok usede v šolski kombi pa ni pripasan in ne sedi pravilno." Akcija se nadaljuje, saj želijo opozoriti, da morajo biti otroci pripasani tako v kombiju kot v avtobusu, predvsem pa apelirajo na šole, da namenijo denar za nakup jahačev.
Incidenti in izpostavljeni primeri
Podatki iz črne kronike kažejo, da se kljub predpisom in nadzorom še vedno dogajajo prometne nesreče, povezane s prevozi otrok. V Dravogradu so policisti pri poostreni kontroli prevozov šolskih otrok ustavili voznika, ki je bil pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal 0,20 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zato so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo.
V ZDA, v mestu Cleveland Heights-University Heights, je pred enim od zadnjih koles avtobusa izbruhnil požar. Voznik je hitro evakuiral vse srednješolce, pri čemer k sreči ni bil nihče poškodovan. Nadzornica mestnega šolskega okrožja Liz Kirby je pohvalila hiter odziv voznika in mirno reakcijo učencev, ki so se izkazali pri vajah evakuacije. Vzrok požara še preiskujejo.
V hrvaškem Dubrovčanu se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je šolski avtobus med izstopanjem otrok povozil nogo enajstletnega dečka. Voznik avtobusa je namreč zapeljal, preden je otrok varno izstopil, pri čemer je otrok padel in mu je avtobus prevozil nogo. Voznik je po nesreči zapustil kraj dogodka, a so ga policisti hitro izsledili in vložili kazensko ovadbo.
Inšpekcijski nadzori prevozov skupin otrok se izvajajo tudi ob koncu šolskega leta. V enem od nadzorov so inšpektorji opravili 36 pregledov in izdali 3 plačilne naloge ter 5 opozoril, predvsem zaradi nepravilnosti pri ročnem vnosu podatkov na voznikovo kartico in kršitve določil dnevnega počitka.
Vloga prostovoljstva in širša ozaveščenost
AMZS je v sodelovanju z avto-moto društvi po vsej Sloveniji že vrsto let aktivna pri ozaveščanju o varnosti otrok v prometu. Z maskotama Anjo in Zdravkom vsako leto pred začetkom šolskega leta opozarjajo voznike na bližajoči se vrnitev otrok v šolske klopi.
Anketa o varnih šolskih poteh, ki jo je AMZS izvedel julija 2016, je pokazala velik interes javnosti za organizacijo mreže prostovoljcev, ki bi skrbeli za varnost otrok na šolskih poteh vse leto. Kar 87 odstotkov vprašanih meni, da bi taka mreža bila potrebna, 90 odstotkov pa jih meni, da bi z njo lahko povečali raven varnosti. Rezultati ankete kažejo na potencial za sodelovanje nevladnega sektorja, šol, države, staršev in udeležencev v prometu, kar bi lahko pripomoglo k širšemu ozaveščanju in izboljšanju prometne varnosti. "Če je torej standard in cilj države, da postane ena izmed prometno najvarnejših držav in če dobre prakse v nekaterih državah Evropske unije kažejo, da je kamenček v mozaiku pri uresničevanju tega cilja tudi organizirana mreža prostovoljcev, ki vsak dan pred začetkom pouka in po njem skrbi za varnost otrok v okolici šol - na primer s svojo prisotnostjo ob prehodih za pešce v okolici šol, in ob dejstvu, ki ga je pokazala anketa, da bi imel tak ukrep veliko podporo v javnosti, je nujno, da država prostovoljce in društva, ki te aktivnosti ob začetku šolskega leta že izvajajo, podpre na način, da bo mreža prostovoljcev lahko delovala vse leto." Ta pristop bi spodbudil zdravo delovanje društev, osmisli vlogo prostovoljnega dela in povezal različne akterje v prizadevanju za skupni cilj - večjo prometno varnost.
Odgovornost staršev in izobraževanje
Vsa odgovornost za prometno varnost najmlajših ne leži na državnih institucijah. Starši so prvi, ki so odgovorni, da otroke opozorijo na primerno ravnanje v prometu. Priporočljivo je, da starši z otroki prehodijo šolsko pot, jim predstavijo morebitne nevarnosti in jih podučijo o pomenu uporabe varnostnih pasov tudi v avtobusu. Prav tako je pomembno, da starši sodelujejo pri izpolnjevanju obveznih dokumentov, kot so soglasja za obdelavo osebnih podatkov ali izjave o nekaznovanosti za sodelavce na programih.
Pri izvedbi programov s sabo prinaša določene nevarnosti, zato je pomembno, da se naredi vse v moči, da do njih ne bi prišlo, hkrati pa se zavarovati, da ne bi odgovarjali za stvari, na katere nimamo vpliva. Paket s prvo pomočjo naj bo vedno na vidnem mestu, znan vsem animatorjem, in naj vsebuje potrebne pripomočke z nepretečenim rokom uporabe. Pomembno je, da ima vsak program tudi osebo, ki je usposobljena in odgovorna za prvo zdravniško pomoč. V primeru kakršnekoli nezgode je nujno, da čimprej (vsaj v roku 30 minut) obvestite starše.
Pomemben vidik je tudi zagotavljanje ustrezne varnosti med organiziranimi aktivnostmi, kot so izleti, pohodi ali duhovne vaje. Normativi za spremstvo učencev določajo razmerje med številom otrok in polnoletnih animatorjev, pri čemer je standard 15 otrok na 1 polnoletnega animatorja. Pri plavanju in smučanju veljajo nekoliko drugačni normativi glede na zahtevnost aktivnosti.
Vse te določbe in prizadevanja kažejo na kompleksnost zagotavljanja varnosti šolskih otrok. Gre za nenehno iskanje ravnovesja med predpisi, nadzorom, ozaveščanjem in odgovornostjo vseh vpletenih strani.