Kdo, ki je bil na počitnicah, še ni obiskal nobene stare cerkve, templja ali svetišča, ne glede na to, ali je veren ali ne? Vera je prevladujoč dejavnik v svetovni zgodovini, zato ima veliko starodavnih spomenikov versko ozadje. Nekdaj za pokoro, danes zase. Religija in turizem sta tesno povezana. Romanje je vrhunec verskega turizma. Je potovanje v sveti kraj. V Sloveniji romarji obiskujejo slovensko narodno svetišče baziliko Marije Pomagaj na Brezjah ali pa prepešačijo eno od romarskih poti: Emino romarsko pot, Marijino in Martinovo romarsko pot ali Jakobovo pot, ki jih na koncu pripelje na najbolj priljubljeni evropski romarski cilj - grob svetega Jakoba v Santiagu de Compostela v Španiji. Santiago de Compostela je v 12. stoletju poleg Rima in Jeruzalema postal eden velikih ciljev srednjeveških romarjev. Takrat so imeli ljudje romanje za pokoro, danes pa takšnega potovanja ne spremljajo vedno verska občutja. Ljudje gredo na romanje, »da bi se našli«, ali pa si preprosto zaželijo pustolovščine.
Slovenka, ki v angleščini anonimno piše blog o svojih romarskih pešačenjih iz Slovenije v Santiago, se je z zadnjega vrnila novembra. Na pot se je podala oblečena in opremljena kot srednjeveški romarji. Pravi, da ni kristjanka, a je v svojem blogu zapisala, da se je v Španijo odpravila, ker je tam nekaj posebnega. »Že prej sem prehodila to pot in to začutila. Ne znam povedati, kaj, in ker nisem kristjanka, zame to ni povezano z vero. Mogoče ravno to privlači ljudi, da se podajo na pot. Morda so svojo sled na njej pustili tisoči, ki so v preteklosti z mislijo na ta cilj hodili tod?«
Santiago de Compostela je zaradi romanj postal osrednji turistični kraj. Vlada Galicije, regije, pod katero spada Santiago, je leta 1993 začela akcijo, da bi privabila romarje. Leto 1993 ni bilo izbrano po naključju, ampak je bilo v Composteli to sveto leto (ko 25. julij, god svetega Jakoba, pride na nedeljo). Statistični podatki kažejo, da je v njem mesto obiskalo 99.436 ljudi. Zadnje sveto leto je bilo 2010, ko je v Compostelo prišlo rekordnih 272.703 romarjev.
Meka: posel za 12,5 milijarde
Romanja so bila v starih časih edina vrsta turizma. Pred stoletji so bila vsa potovanja povezana z vero. Romarji so si prizadevali za odrešenje in razsvetljenje, križarji in misijonarji pa so po svetu potovali, da bi širili vero. V dobi interneta in avtomatizacije verski turizem ponovno oživlja. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča vsako leto obišče od 300 do 330 milijonov romarjev. Ponekod so romanja dober posel. Francoski Lurd vsako leto sprejme šest milijonov obiskovalcev. Mesto raste, odkar je leta 1858 postalo romarski kraj. Odkar so leta 1981 v Medžugorju v BiH postavili svetišče, so se cene zemljišč in stavb nenadoma zelo povišale. Potem je tu še Meka v Saudski Arabiji, najbolj obiskani romarski kraj na svetu. Leta 2012 je imela od hadža in umre, tradicionalnih romanj v to islamsko sveto mesto, neverjetnih 12,5 milijarde evrov prihodkov, kar je deset odstotkov več kakor leto prej. Prihodek od romanj znaša tri odstotke BDP Saudske Arabije, države, bogate z nafto. Med vsemi romarskimi kraji na svetu v Meko pripotuje največ romarjev. Vsak musliman, ki ima denar in je sposoben potovati v Saudsko Arabijo, se mora enkrat v življenju odpraviti na hadž. V Meki v nasprotni smeri urinega kazalca sedemkrat obhodijo najsvetejši kraj islama, Kabo, zgradbo v obliki kocke. Meko vsako leto obišče 15 milijonov muslimanov, večinoma v času hadža (v zadnjem mesecu muslimanskega koledarja).
Štirideset milijonov romarjev v Sangamu?
Evropa ima 40-odstotni delež vseh verskih potovanj, več kot polovica pa jih je v Aziji, kjer je Indija romarsko središče. Po vsej državi so hindujski, islamski (druga največja religija v Indiji), budistični, džainistični in sikhovski romarski kraji. Vsako leto se milijon ljudi okopa v eni od svetih rek. Verniki verjamejo, da jih kopel v Gangesu opere vseh grehov. Na severu Indije bo 27. januarja največji verski praznik na svetu, maha kumbha mela, ki ga prirejajo vsako dvanajsto leto. Hindujski romarji z vsega sveta se bodo za en mesec zbrali v Sangamu, kjer se stekajo svete reke Ganges, Jamuna in Sarasvati. Romarji se bodo v reki obredno okopali. Ker se priljubljenost romanj v Indiji hitro povečuje, bo to verjetno največji shod na svetu. Leta 2001 se ga je udeležilo 40 milijonov ljudi. Verski turizem je pomemben dejavnik indijskega turizma. Leta 2009 so romanja k njegovim prihodkom prispevala 44,5 odstotka. Pred kratkim je indijski minister za kulturo Parvez Devan sporočil, da bo država naredila še več za promocijo romarskega turizma. Razvijati namerava budistične in sufijske (islamske mistične) centre, v mestu Koči pa bodo odprli judovski center.
Indijska vlada ni edina, ki se razglaša za cilj verskega turizma. Tudi Jordanija, Koreja, Grčija in Pakistan so med državami, ki pripravljajo akcije za promocijo svojih verskih zakladov.
Prvi bodo zadnji
Romarski cilji pa v 21. stoletju niso vedno povezani z vero. Sekularizem je prinesel nove vrste romarjev, ki radi obiskujejo kraje, s katerimi se čutijo duhovno ali čustveno povezani. Današnji romarji se zato lahko napotijo iskat razsvetljenje na primer na grob pevca Jima Morrisona v Parizu, v Graceland Elvisa Presleyja, koncentracijsko taborišče v Auschwitzu, na newyorški maraton ali na vrh Triglava. Vere in romarski cilji se resda spreminjajo, a vedno bodo potniki z duhovnim poslanstvom. Romarji, prvi turisti na svetu, bodo verjetno tudi zadnji turisti.
Danes zjutraj so romarji iz Brezij na čelu z rektorjem svetišča p. Robertom Bahčičem in komisarjem za Sveto deželo p. Petrom Lavrihom poromali v svetišče Blažene Device Marije v Torreciudad v Španiji. Svetišče je zgradil ustanovitelj gibanja Opus Dei Jožefmarije Escriva. Tam bodo med nedeljsko slovesno sveto mašo predali kopijo milostne podobe Marije Pomagaj. Torreciudad je svetišče, posvečeno Blaženi Devici Mariji, v Arangonu, na Severu Španije. Začetki kapele segajo v leto 1984, ko je ob deveti obletnici novega svetišča Torreciudad povabil znana Marijina svetišča na romanje v Torreciudad. Ob tem so k Blaženi Devici Mariji prinesli replike svojih zavetnic. Danes se v kapelah v kripti nahaja skoraj tristo Marijinih upodobitev.
Španija, država z bogato in raznoliko versko dediščino, se ponaša z vrsto svetih krajev, ki odražajo njeno globoko zakoreninjeno vero in kulturne tradicije. Od starodavnih megalitskih struktur do veličastnih katedral in romarskih destinacij, ti kraji ponujajo vpogled v prepričanja in prakse, ki so oblikovale identiteto naroda. Katoliška cerkev je igrala osrednjo vlogo v španski zgodovini, njene cerkve, samostani in svetišča pa so cenjeni zaradi svoje arhitekturne lepote, zgodovinskega pomena in duhovnega vzdušja.
- Neolitski dolmen v bližini Antequere, znan po svojem dolgem hodniku in komori.
- Še en neolitski dolmen v bližini Antequere, ki je prav tako na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
- Veličastna baročna bazilika v Zaragozi, posvečena Gospe od Stebra, zavetnici Španije.
- Bazilika v Caravaca de la Cruz, v kateri hranijo relikvijo svetega križa.
- Predromanska kapela v Oviedu, v kateri se nahaja Sveta soba, relikviarij s številnimi krščanskimi relikvijami.
- Starodavno gradišče v bližini Ávile, za katero velja, da so ga uporabljali za keltske obrede in slovesnosti.
- Romanska in gotska katedrala v Ávili, znana po impozantnem obzidju in videzu, podobnem trdnjavi.
- Gotska katedrala v Leónu, znana po osupljivih vitražih, ki veljajo za ene najlepših v Evropi.
- Gotska katedrala v Burgosu, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in je znana po svoji zapleteni arhitekturi in bogato okrašenih skulpturah.
- Končna točka romarske poti Camino de Santiago, ta katedrala v Santiagu de Compostela, naj bi hranila posmrtne ostanke sv. Jakoba Velikega.
- Ta cerkev, ki se nahaja na Fuerteventuri, je posvečena Gospe od Skalnega.
- Nekdanja sinagoga v Sevilli, preurejena v cerkev v 14. stoletju.
- Ta samostan, ki se nahaja v Extremaduri, je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in pomembna romarska destinacija za katoličane.
- Ta samostan, ki se nahaja v Kantabriji, hrani Lignum Crucis, relikvijo, za katero velja, da je delček svetega križa.
- Najvišji vrh Španije, gora Teide na Tenerifih, je mirujoči vulkan z edinstveno pokrajino.
- Pene Molexa, O. Prazgodovinsko megalitsko najdišče v Galiciji, za katero velja, da je bilo uporabljeno v obredne namene.
- Soseska v Granadi, znana po jamskih bivališčih in tradiciji flamenka.
- Nekdanja mošeja v Córdobi, danes katedrala, ki predstavlja edinstveno mešanico islamske in krščanske arhitekture.
- Obsežen samostanski in palačni kompleks v bližini Madrida, ki ga je zgradil kralj Filip II.
Romarji na čelu z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom in provincialom slovenske minoritske province p. Milanom Kosom so v četrtek, 14. septembra, v špansko Marijino svetišče Torreciudad ponesli podobo Ptujskogorske Matere Božje. Znano Marijino svetišče Torreciudad, kjer čaščenje Device Marije sega že v 11. stoletje in ga je dal prenoviti ustanovitelj Opus Dei Jožef Marija Escriva, je bogatejše za kopijo podobe ptujskogorske Marije Zavetnice. V procesiji so jo ponesli v cerkev, kjer bo nekaj dni, nato pa jo bodo prestavili v kapelo Marijinega čaščenja. Začetki kapele segajo v leto 1984, ko so ob deveti obletnici novega svetišča Torreciudad povabili znana Marijina svetišča na romanje.
»Marija je ena. Prihaja nam pa naproti po svetiščih, v kipih in nam razodeva svojo materinsko skrb in ljubezen, da bi bila naša sopotnica. Tudi geslo našega romanja je Z Marijo na poti, ker smo želeli, da bi na tem romanju poglobili našo zavest in vero, da je Marija z nami, da nas spremlja na poteh našega življenja. Zanimivo je, da smo kopijo podobe izročili prav 14. dan v mesecu, ko na Ptujski gori vedno molijo za moralno prenovo slovenskega naroda. Tako smo danes še posebej molili za to duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda,« je za radio Ognjišče dejal nadškof Cvikl. P. Kos pa je dodal: »Ptujskogorska mati je zavetnica, ki ima pod plaščem toliko oseb in tako, kakor rečemo simbolično, danes dobiva še več oseb, ki bodo pred njo prihajali in tam prosili milosti.«
Romarji so si prvi dan ogledali Provanso, skupaj z njeno prestolnico, drugi dan pa je zaznamoval ogled Barcelone, kjer so si ogledali simbol mesta, slovito cerkev posvečeno sveti Družini »Sagrada familia«, včeraj so v njej imeli tudi mašo. Popoldne so se podali do benediktinskega samostana Montserrat, kjer v baziliki hranijo čudovit kip »črne Marije«, zaščitnice Katalonije. Večer pa so preživeli v Zaragozi. Vrh romanja je tako bil, ko so se naprej zbrali pri maši v znanem Marijinem svetišču Torreciudad, kjer čaščenje Device Marije sega že v 11. stol. Na povabilo rektorja svetišča so v kapelo Marijinega čaščenja prinesli kopijo podobe ptujskogorske Marije Zavetnice. Po slovesni predaji podobe in maši so romarji pot nadaljevali prek Pirenejev v Francijo do Lurda, kjer so se zvečer udeležili procesije z lučkami.
Vir in foto: Radio Ognjišče
Poleg pobožnosti do sv. Jakoba je v Španiji močno razširjena pobožnost do Device Marije. Tokrat vam predstavljamo romarsko središče Device Marije v Torreciudadu v španski Aragoniji. S tem romarskim središčem je pomembno povezan tudi ustanovitelj Opus Dei Jožefmarija Escriva.
Obiščejo ga številni romarji
Po izročilu začetki pobožnosti k Devici Mariji v Torreciudadu segajo v 11. stoletje, vendar kaj bistveno več o tem ni znanega. Podoba Device Marije izhaja iz romanike in gre za leseno skulpturo, ki vernike navdaja z občudovanjem in mirom. Gre za Devico Marijo, imenovano tudi Angelska gospa, ki ji v naročju sedi Jezus Kristus kakor na kraljevem prestolu.
Prvotna kapela naj bi se nahajala blizu reke Cinca, kamor so se zgrinjali številni romarji. Ime kraja pa je povezano z arabskim stolpom, po latinsko Turris Civitatis (mestni stolp), ki je nekoč stal na tem kraju.
Kljub nekoliko bolj sodobnemu času nastanka je svetišče opremljeno po navdihu velikih aragonskih cerkva, kar se najbolj opazi še posebej pri glavnem oltarju in prezbiteriju. Na glavnem oltarju so upodobljeni tudi različni prizori iz življenja Device Marije, v posebni niši, nad tabernakljem, pa je mogoče videti originalno romansko podobo Device Marije, s katero je povezan začetek pobožnosti na tem kraju. Prav tako pa je mogoče najti kip Jožefamarije Escrive iz alabastra, upodobljen je v molitveni drži.
Svetišče gosti vsakoletno srečanje organistov
Na levi strani svetišča se nahaja kapela z Najsvetejšim in posebnim križem, narejenim iz brona. Za razliko od večine križev, ta skulptura upodablja Jezusa na križu v naravni velikosti in še živega, brez prebodene strani. Poseben pečat pa svetišču daje dvoje orgel, ki iz 4072 piščali izvabljajo čudovite melodije. Vsako leto avgusta poteka posebno srečanje organistov iz različnih koncev.
Številne podobe Device Marije
Med druge znamenitosti svetišča sodi tudi upodobitev skrivnosti svetega rožnega venca, križev pot ter t. i. "veselje in žalosti sv. Jožefa". Prav tako pa romarje pritegne serija kapel, posvečenih Devici Mariji iz Guadalupeja, Loreta in drugih krajev. Posebna zanimivost pa je gotovo zbirka več kot 500 podob Device Marije, ki prihajajo iz različnih koncev sveta in so jih v svetišče prinesli različni romarji v spomin na romanje v Torreciudad.
Jožefmarija Escriva
Ko je bil mladi Jožefmarija star zgolj dve leti, so ga starši odpeljali v Marijino svetišče Torreciudad, in sicer v zahvalo za ozdravitev po težki bolezni, ki je skoraj terjala njegovo življenje.
Leta 1975 je po zaslugi in prizadevanjih Escrive vrata odprla nova, sedanja cerkev, ki jo je zasnoval arhitekt Heliodoro Dols. Kopija brezjanske Marije Pomagaj se je na nedeljo Božjega usmiljenja pridružila več kot 300 upodobitvam Božje Matere Marije v španskem svetišču Torreciudad. Rektor slovenskega narodnega svetišča p. Robert Bahčič OFM je ob prisotnosti romarjev iz Slovenije, p. Tadeja Ingliča OFM in komisarja za Sveto Deželo p. Petra Lavriha OFM Layerjevo podobo predal rektorju tamkajšnjega svetišča Blažene Device Marije Pedru Antonanzasu. P. Bahčič je v pridigi dejal, da nam Marija jasno sporoča, da kdorkoli se bo zatekal k njej po njenem Sinu, bo dobil tisto, kar bo prosil: »Prepričan sem, da nas Marija spremlja na vsakem koraku.«
Romarji so v soboto zvečer prispeli v Španijo, v rojstni kraj svetega Jožefmarije Escriva v Barbastro, kjer so se najprej zbrali pri sveti maši, med katero je rektor romarskega svetišča Marije Vnebovzete pri Novi Štifi p. Tadej Inglič OFM povabil, da bi tako kot sv. Po sveti maši so si ogledali mogočno katedralo in svetnikovo rojstno hišo, kjer jih je sprejela dolgoletna sodelavka Escive, ki je bila navdušena nad slovenskimi narodnimi nošami, ki so v nedeljo polepšale predajo kopije več kot 200 let stare Layerjeve milostne podobe Marije Pomagaj. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je spomnila, da je ta podoba že v številnih krajih po svetu: »Argentina, Severna in Južna Amerika, Avstralija, skratka vsepovsod po svetu je Marija Pomagaj našla svoj prostor. Najdlje pa je Marija Pomagaj potovala v vesolje, kamor jo je ponesel astronavt slovenskega rodu dr. Jerry M. Z željo, da bi se čim več romarjev v tem španskem kraju ustavilo ob podobi Marije Pomagaj in jo morebiti prišli počastiti tudi v Slovenijo, pa je ob robu slovesnosti še dejal rektor svetišča na Brezjah p. Robert Bahčič OFM. Spomnil je na povezovanja Marijin svetišč: »Vsako leto se srečujemo na drugem kraju. Letos se bomo srečali v Fatimi, prihodnje leto pa na Brezjah tako, da ta povezava je.« V nedeljo popoldne so romarji prispeli v Lurd, kjer so se udeležili slovesne procesije med katero je bilo mogoče slišati tudi slovenski napev Lurške pesmi in molitev Zdrave Marije.
Legende o Črni Devici Mariji Guadalupski
Različne legende, pomešane z vprašljivimi zgodovinskimi podatki, pripovedujejo zgodbo o Črni Devici Mariji Guadalupski v Španiji. Po eni legendi je kip v 1. stoletju izklesal sveti Luka in ga z njim pokopal v Mali Aziji. Kasneje, v 4. stoletju, je bil kip skupaj z relikvijami svetega Luke prenesen v Konstantinopel in postal znan kot čudežna ikona ozdravljenja. Ikona, poslana v Rim in nato v Sevillo v Španiji v 6. stoletju, je delala čudeže, dokler ni po arabskih vdorih v Sevillo leta 711 našega štetja skrivnostno izginila. Pet stoletij pozneje, leta 1252, naj bi se Devica Marija prikazala kmetu, ki je živel v hribih Extremadura v osrednji Španiji, mu razkrila lokacijo izgubljene ikone in naročila, naj se na istem mestu, kjer so jo našli, postavi cerkev. Do sredine 15. stoletja, ko je bila dokončana bazilika Guadalupe, je Črna Devica Marija postala eno najpomembnejših romarskih svetišč v srednjeveški Španiji. Zgodovinsko gledano ni dokazov, da bi bila ikona, odkrita leta 1252, ista ikona, ki jo je sv. Luka domnevno izrezljal dvanajst stoletij prej. Pravzaprav je dvomljivo, saj ima Guadalupska Črna Devica Marija slogovne značilnosti, ki kažejo na obdobje njenega izrezljanja ne prej kot v 11. Ne glede na starost ali izvor kipa je pomembno upoštevati legendarni opis ikone kot čudežne zdravilne moči.
Kako je mogoče te moči razložiti? Avtor te teorije trdi, da zdravilna moč nekaterih ikon, kipov in podob deloma izhaja iz njihove sposobnosti, da nekako delujejo kot sprejemniki in kanali za neko duhovno ali zdravilno energijo. Da bi razumeli posledice tega koncepta, razmislimo, kako lahko fizični predmeti, ko so izpostavljeni različnim vrstam energije, dejansko naberejo naboj te energije in nato energijo sevajo nazaj v okolje. Na primer, potem ko je kamen odstranjen iz ognja, še naprej oddaja sevalno toploto, baterija, ki je bila napolnjena z električno energijo, pa lahko to energijo prevaja v električno napravo. Morda lahko na nek trenutno nepojasnjen način sveti kraji in predmeti podobno zbirajo, shranjujejo, koncentrirajo in sevajo energijo. Upoštevajte tudi študije, izvedene pod strogimi dvojno slepimi pogoji v bolnišnicah v ZDA in Evropi, ki so večkrat dokazale, da imajo molitve ljudi za dobro počutje druge osebe zdravilni učinek. Če razmislimo o teh zadevah, se zdi možno, da tako imenovane »čudežne« ikone zdravljenja nekako delujejo kot akumulatorji za duhovno energijo milijonov romarjev, ki obiskujejo sveta svetišča, ki se prenaša z molitvijo. Te »ikone-baterije«, ki se nenehno polnijo več sto in pogosto tisoč let, delujejo kot prevodniki in sijoči viri energij, ki so jih shranile, in prav te energije so delno odgovorne za »čudeže« zdravljenja, o katerih tako pogosto poročajo na svetih mestih.
Martin Gray je kulturni antropolog, pisatelj in fotograf, specializiran za preučevanje romarskih tradicij in svetih krajev po vsem svetu. V 40-letnem obdobju je obiskal več kot 2000 romarskih krajev v 160 državah.
El Rocío je naselje v občini Almonte v provinci Huelva v pokrajini Andaluziji, Španija in se nahaja 55 km od mesta Huelva, v neposredni bližini narodnega parka Doñana. Naselje šteje 1608 prebivalcev (leto 2008). Je znano špansko romarsko središče. Naselje leži na vzhodni strani ceste A-483, ki povezuje Almonte s počitniškim krajem Matalascañas na obali Atlantskega oceana. Razen razširitev robu ceste A-483 naselje nima asfaltiranih cestah, v celoti leži na pesku, mivki. Tako so najpogostejša prevozna sredstva v mestu terenska vozila in konjske vprege. Središče vasi se razteza okoli cerkve Ermita del Rocio, ki je tudi središče in cilj romanj. Dvonadstropne, tipične andaluzijske hiše na veliki površini dajejo mestu vtis zapuščenega mesta, ki ga povečujejo tudi za zahodna mesta netipične ulice, saj so netlakovane in neasfaltirane. Proti jugu je naselje neposredno ob narodnem parku Doñana z obsežnimi borovimi gozdovi in gozdovi poraslih s pinijevci. Mesto se prvič omenja, oziroma kapela v prvi polovici 14. stoletja, ko je bilo znano pod imenom Rocinas. Kastiljski (španski) kralj Alfonso XI v svoji knjigi »Lov« omenja »kapelo Sancta Maria de las Rocias« (kapela sv.Marije v Rociousu). Leta 1587 je kralj Baltazar III Ruiz v kapeli ustanovil kaplanijo, sredi 17. stoletja pa je spremenil ime kraja iz Sancta Maria de las Rocias v »Virgen del Rocio«. Osrednji objekt v kraju je cerkev »Ermita del Rocio«. V kraju so poleg turističnih pisarn locirani tudi hoteli, restavracije, bari, kot druge oblike prenočitvenih objektov. Proti severu vasi sta dva supermarketa in bencinska črpalka, kar predstavlja večinoma vso oskrbo kraja. El Rocío je znan romarski kraj predvsem v Andaluziji, vse bolj pa ga obiskujejo romarji iz celotne Španije, kot tudi že iz tujine. Romanje (špansko romeria) vsako leto zbere okoli milijon romarjev. Okoli 100 bratovščin pripotuje iz vse Španije in iz tujine. Potujejo po tradicionalno opredeljenih poteh, in pri tem obiščejo druge bratstva. Romería (romanje) kot tako se začne v nedeljo pred binkošti. Vendar pa romarji prihajajo iz celotne Andaluzije, kot tudi iz celotne Španije in tujine in danes običajno potujejo dodatno en do sedem dni pred binkošti, in sicer peš, na konju, s konjsko vprego (ali dandanes, v nekaterih primerih s sodobnimi načini prevoza). Romarji na splošno spijo na prostem. Romarji potujejo v skupinah znanih kot verske bratovščine. Te prihajajo iz mnogih smeri, tako med drugim iz smeri Moguerja in Huelve, iz smeri Cadiza in Sanlucarja de Barramede, iz Sevilje in pri tem nemalokrat prečkajo reko Guadalquivir. In recent years the Romería has brought together roughly a million pilgrims each year. Tako so leta 2016 zabeležili 117 bratovščin, leta 2008 pa 107. Največja posamezna bratovščina je bila leta 2010 iz Huelve, ki je štela okoli 14.000 romarjev. Prav tako so zabeležili bratovščino s 5.500 romarji iz Huelve, v kateri so bili izseljenci iz Nemčije. Po navadi je ena večjih bratovščin iz Sanlucarja de Barramede. Sama romarska slovesnost se praviloma začne v soboto opoldne. Od takrat, pa skoraj do polnoči vsaka bratovščina prinese iz svojega domovanja v vasi El Rocío v svetišče svojo »Simpicado«, kopijo Virgen (Blažene Device Marije). Pred cerkvijo Ermita del Rocio se pozdravijo z ostalimi bratovščinami in se vrnejo v svoja domovanja. Vsi udeleženci nosijo znak (grb) Virgen del Rocío. Ob polnoči prvotne, najstarejše bratovščine prinesejo svoje simbole v svetišče. Na binkoštno nedeljo, ob 10. uri je maša, na mestu, kjer je bila Virgin leta 1919 kronana. Tradicionalno ob sončnem vzhodu, v resnici pa nekje med drugo in tretjo uro zjutraj prinesejo kip na ulico. Od tam kip Virgen, ljudsko poimenovana Blanca Paloma potuje do vseh bratovščin. Mnogi verniki se skušajo dotakniti kipa Blance Palome, ali vsaj njene obleke ali nosil na katerih jo nosijo, še posebej starejši in bolni. Tudi otroci naj bi z dotikom prejeli poseben blagoslov. Romarji običajno nosijo tradicionalno andaluzijske nošo. Vsi so obuti v čevlje. Moški nosijo kratke jakne in za vožnjo primerne, oprijete hlače. El Rocío živi od romarskega turizma, čeprav traja le približno 14 dni na leto. Preostanek leta v mesto prihajajo vglavnem obiskovalci narodnega parka Doñana, vendar večina obiskovalcev ostane predvsem v turističnih krajih Costa de la Luz, Matalascañas ali Mazagón. V El Rocío najdete tudi informacijske centre za obiskovalce narodnega parka "La Rocina" in "Palacio Acebron National Park". Približno 11 km proti mestecu Matalascañas je še en center, "El Acebuche". Okoli vasi je veliko kmetijskih posestev, ki se ukvarjajo predvsem z gojenjem sadja, ki je zelo cenjeno v Španiji in v tujini. Pretežna kmetijska kultura so jagode in borovnice. Borovnice iz regije so izjemno cenjene, saj anadaluzijska klima omogoča kvaliteten in zgodnji pomladanski pridelek.