Prva naprava za proizvodnjo električne energije na vodni pogon v Sloveniji je bila zgrajena že leta 1885 v Zdravilišču Laško. Tako je Luč elektrike v Laškem, oziroma na Spodnjem Štajerskem, zasvetila le šest let po Edisonovem odkritju žarnice, kar je pomenilo začetek obdobja nepredstavljivega napredka za človeštvo. Čeprav so bile v naslednjih desetletjih na območju današnje Slovenije zgrajene posamezne manjše proizvodne enote, je celovita elektrifikacija postala mogoča šele z izgradnjo večjih proizvodnih objektov in z dolgometražnim prenosom električne energije. Ta prelomnica se je zgodila leta 1924, ko je podjetje Fala d.d. zgradilo 77 km dolg 80 kV daljnovod od HE Fala do razdelilne transformatorske postaje (RTP) 80/35 kV Laško, od koder se je naprej razpredelil 35 kV daljnovod do TE Trbovlje. Ta projekt je bil v Sloveniji in takratni Jugoslaviji prvi tovrstni prenosni daljnovod, hkrati pa je pomenil uveljavitev prvega paralelnega obratovanja v večjem obsegu ter ustanovitev prvega vzdrževalnega obrata v RTP Laško.
Na žalost, na predhodno omenjeno prvo napravo za proizvodnjo električne energije na vodni pogon v Sloveniji ni ostalo nobenega vidnega spomina, fotografije ali delov naprave, razen skromnih pisnih dokumentov. Podobno usodo bi lahko doživeli tudi spomini na razvoj prenosne dejavnosti v Sloveniji. A marljive roke prenosnih delavcev so skozi desetletja skrbno ohranile marsikateri starinski eksponat, kar je rodilo idejo o oblikovanju muzejske zbirke, seveda na lokaciji, kjer se je vse skupaj začelo. Zato ni naključje, da muzej domuje v prostorih RTP 110/35 kV Laško. Prvi del muzeja je bil slovesno odprt 8. oktobra leta 2004, ob 80-letnici prenosne dejavnosti na ozemlju Slovenije. Naziv muzeja, Muzej elektroprenosa »Fala - Laško«, je simboličen in odraža njegovo zgodovinsko povezanost z začetki elektrifikacije.
Razvoj tehnike in kadrovska statistika
Prvi del muzeja je tematsko razdeljen na tri temeljna področja: razvoj tehnike razdelilnih transformatorskih postaj, razvoj daljnovodne tehnike ter kadrovska statistika. K tem osnovnim področjem so dodana še podpodročja, ki prikazujejo razvoj oziroma uporabo telefonskih aparatov, pisalnih strojev ter zbirka elementov naprav, ki so se poškodovale med havarijami v elektroprenosni dejavnosti. Ta zbirka "defektov" je še posebej zanimiva, saj prikazuje izzive, s katerimi so se soočali in se še vedno soočajo elektroinženirji pri rednem vzdrževanju sistema. Prikazane so lahko poškodbe, kot so ostanki izolatorjev, pretrgani, prestreljeni ali celo pregrizeni vodniki ter druge naprave, ki so bile poškodovane med obratovanjem.
Edinstveni agregat iz hidroelektrarne Čegeljše
Konec maja je bil na lokaciji RTP Laško slovesno odprt še drugi del muzeja elektroprenosa »Fala - Laško«, ki je predstavil dopolnjeno zbirko dragocenih eksponatov. V tem delu je razstavljen agregat iz hidroelektrarne Čegeljše iz Podljubelja pri Tržiču. Ta agregat je edinstveni primerek s Francisovo spiralno turbino iz leta 1903, predstavlja prvo visokotlačno napravo pri nas, z vodnim padcem 104,6 metra pa tudi eno prvih hidroelektrarn na svetu s padcem nad 100 metrov. Tehta kar 27 ton in je bil prvotno namenjen za odpad, a so ga v Laškem za muzejsko zbirko odkupili, očistili, prebarvali in prerezali, s čimer so ga uspešno rešili pred uničenjem. Agregat je opremljen z originalnim vzbujalnikom, generatorjem 2 MVA, 6,6 kV napetosti, vztrajnikom in pripadajočimi ležaji. V tem prostoru je z animacijo nazorno prikazano pridobivanje, prenos in distribucija električne energije od proizvajalca do končnega potrošnika.
Proizvodnja, prenos in distribucija električne energije! | LynxE Learning
Računalniška oprema, merilni instrumenti in zgodovina telefonije
Drugi del muzeja ponuja vpogled tudi v drobovje sodobnih naprav. Na ogled je postavljena daljnovodna oprema in oprema iz razdelilnih transformatorskih postaj, med drugim računalniški elementi, laboratorijski pripomočki iz Elektroinštituta Milan Vidmar, relejne zaščite, merilni instrumenti, električni števci ter nekdanja komandna plošča. Zanimiva je tudi zbirka telefonskih aparatov, pisalnih strojev in drugih gospodinjskih aparatov, ki prikazujejo razvoj tehnologije v gospodinjstvih. Obiskovalci lahko vidijo tudi štedilnik, v katerem je prikazana peka piščanca, mikrovalovno pečico s toastom in hrenovkami, hladilnik z osvežilnimi pijačami, pralni stroj, ki pere delovne obleke, ter starodavni gramofon, s katerega se sliši Slakova harmonika.
Prikaz dela monterja in zanimanje javnosti
V zunanjem delu muzeja je novost prikaz dela monterja z vozičkom na daljnovodni žici, kar ponazarja vzdrževalna dela na daljnovodih. Ta prikaz je še posebej zanimiv, saj prikazuje, kako so se delavci nekoč spuščali po žici, da bi dosegli okvaro, kar se na podoben način počne še danes. Muzej beleži veliko zanimanje javnosti. Pred kratkim so podelili stekleni izolatorski člen s posvetilom kot simbolično darilo dvatisočemu obiskovalcu. Muzej ima dogovor o ogledu z vsemi srednjimi elektro šolami in fakultetami v Sloveniji, redno pa jih obiskujejo tudi osnovnošolci in otroci iz vrtcev. Slednji so še posebej navdušeni nad razširitvijo z eksponati splošne porabe, saj prvič v življenju vidijo postopek nastajanja in porabe električne energije na enem mestu. Vprašanja obiskovalcev segajo od hitrosti vrtenja turbine in moči generatorja do razlik med prvimi in sedanjimi žarnicami ter načina delovanja prvotnih pisalnih strojev.
Zgodovina in prihodnost muzeja
Mag. Srečko Lesjak, idejni vodja muzejske zbirke, je vložil ogromno truda in časa v zbiranje in urejanje eksponatov, kar je opravil ljubiteljsko ob pomoči prijateljev in sodelavcev. Muzej sicer nima uradnih ur, ogled je možen po predhodnem dogovoru na telefonsko številko 03 703 5211 vsak delovni dan med 8.00 in 15.00 uro, za organizirane skupine pa tudi v drugih dneh. V prihodnosti si želijo pridobiti objekt, ki je pripadal prvotni zgradbi RTP Laško 80/35 kV iz leta 1924. Kljub temu pa bodo nadaljevali z zbiranjem primerkov, ki imajo elektrotehniško zgodovinsko vrednost.
Stoletnica prvega prenosa in 20 let muzeja
Letos muzej zaznamuje dva pomembna jubileja - stoletnico prvega prenosa električne energije med Hidroelektrarno Fala in razdelilno transformatorsko postajo Laško ter 20-letnico ustanovitve muzeja. Ta prenos je bil izjemen inženirski dosežek in pomembna prelomnica, ki je omogočila industrializacijo in modernizacijo Slovenije. Zgodbo tega dela dediščine v Laškem ohranja muzej elektroprenosa, ki je eden redkih tovrstnih muzejev v Evropi. S svojo bogato zbirko več kot 5500 eksponatov, ki segajo od prvih naprav za proizvodnjo in prenos električne energije do gospodinjskih aparatov in računalniške opreme, muzej predstavlja dragoceno zakladnico slovenske energetske dediščine.
tags: #srecko #lesjak #muzej #elektroprenosa