Leon Štukelj, rojen 12. novembra 1898 v Novem mestu, je ime, ki odmeva v zgodovini slovenskega in svetovnega športa. Njegova izjemna kariera telovadca, ki se je raztezala skozi štirinajst let vrhunskih tekmovanj, je pustila neizbrisen pečat, ne le zaradi osvojenih medalj, temveč tudi zaradi njegove neomajne volje, optimizma in plemenitega značaja. Štukelj ni bil le športni velikan, temveč tudi izobražen mož, pravnik, ki je s svojo življenjsko filozofijo navdihoval generacije. Njegova življenjska pot, ki se je zaključila le nekaj dni pred njegovim 101. rojstnim dnem, je zgodba o izjemnem športnem duhu, osebni integriteti in neomajni povezanosti s koreninami.
Mladost, Telovadba in Prvi Koraki v Svetovni Šport
Leon Štukelj se je rodil kot tretji otrok v družini Leopolda in Marije Štukelj. Že kot sedemletni deček je vstopil v novomeško deško šolo, a ga je že kmalu zatem, leta 1907, močno pritegnilo telovadno društvo Sokol. Vpis v to društvo je bil zanj ključni trenutek, ki je zaznamoval njegovo prihodnost. V šolskem letu 1910/11 se je preselil v gimnazijo v Novem mestu, ki je kmalu dobila novo, moderno telovadnico, ki je postala zanj "najlepši prostor". Tam je "zasvojen s telovadbo" kot je sam dejal, nadaljeval svojo pot. Prva svetovna vojna ga ni prikrajšala za študij, saj je večino časa preživel na Dunaju, kjer je tudi maturiral in začel študij prava. Po vojni je nadaljeval študij na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani.
Njegova tekmovalna pot se je resneje začela leta 1919, ko je bil povabljen na akademijo sokolskega društva v Ljubljani. Izjemni talent je pokazal že na velikem mednarodnem tekmovanju v Ljubljani avgusta 1922, kjer je zablestel v vajah na orodjih in osvojil prva mesta na bradlji, drogu in krogih ter bil prvi v skupnem seštevku posameznikov. S tem si je zagotovil mesto v jugoslovanski telovadni reprezentanci.
Olimpijske Igre: Vrhunec Kariere in Nepozabni Uspehi
Leon Štukelj je nastopil na treh olimpijskih igrah, ki so zaznamovale vrhunec njegove kariere in ga postavile ob bok največjim športnim legendam:
- Pariz 1924: Na teh igrah je Štukelj osvojil svoji prvi dve zlati olimpijski medalji, in sicer v mnogoboju ter na drogu. To je bil zgodovinski trenutek za slovenski in jugoslovanski šport, saj je jugoslovanska zastava dvakrat zavihrala na najvišjem drogu olimpijskega stadiona. V domovini so ga sprejeli kot narodnega heroja, kralj Aleksander pa ga je celo odlikoval.
Amsterdam 1928: Nadaljeval je svoj niz uspehov in osvojil še tri medalje: zlato v mnogoboju, ter bronasti medalji v mnogoboju in na krogih. Njegova ekipa je prav tako osvojila bronasto medaljo.
Berlin 1936: Kljub 37 letom se je Štukelj še zadnjič uveljavil na najpomembnejšem športnem dogodku. Njegova želja, da bi svojo štirinajst let dolgo tekmovalno pot zaključil z olimpijsko kolajno, se je izpolnila z osvojitvijo srebrne medalje na krogih.
Skupno je na olimpijskih igrah osvojil šest medalj: tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Še danes je edini slovenski športnik, ki je osvojil tri zlate olimpijske kolajne v individualnem športu.
Štukeljeva Filozofija Življenja: Optimizem, Zmernost in Prijateljstvo
Štukeljev uspeh ni temeljil le na izjemni telesni pripravljenosti, temveč tudi na njegovem notranjem svetu. Pred svojim stotim rojstnim dnem je dejal, da je "izrazit optimist, če ne bi bil, bi že zaradi tega ne živel toliko časa". Ta optimizem je bil ključnega pomena za njegovo dolgo in bogato življenje. Njegova žena Lidija je poudarjala njegovo zmernost pri prehrani, kjer je vedno stremel k popolnemu obroku, a v majhnih količinah. Njegovo življenje je vodilo načelo sokolstva: skromnost, zmernost, disciplina in predanost.
Štukelj je poudarjal pomen prijateljstva in tovarištva v športu, ki ga je doživljal v svojih časih. "Pri tisti moji telovadbi je šlo za poudarjeno ljubiteljsko ozadje, za leta velikega prijateljstva in preprostega medsebojnega občudovanja, za tovarištvo, ki ni imelo meja in ki ga danes velikokrat tako pogrešamo," je dejal ob koncu svoje tekmovalne poti. Njegova kariera je bila zaznamovana s "čistim tekmovalnim duhom, za željo uspehih, samopremagovanju in seveda zmagah", daleč od današnjih vplivov denarja, politike in medijev.
Pravnik, Človek in Zbiratelj
Poleg športne kariere je Leon Štukelj dokončal študij prava in postal sodnik. Po očetovi smrti leta 1921 je bil njegov edini cilj končati študij in zagotoviti sredstva za preživetje sebi in mami. Po drugi svetovni vojni je bil v nemilosti komunističnega režima, ki mu je trajno prepovedal opravljati sodniški poklic. Kljub temu je ostal aktiven v družbi, med drugim je leta 1993 ponovno pomagal pri vzpostavitvi Rotarijanstva na Slovenskem.
Štukelj je bil tudi strasten zbiratelj. Zanimali so ga sokolski znaki, olimpijske značke, znamke, podpisi znanih športnikov in razglednice, ki jih je rad pošiljal. V njegovi zbirki so bili tudi predmeti, ki jih je prejel v dar, kot so nalivno pero od takratnega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in nož za odpiranje pisem od ameriškega predsednika Billa Clintona. Njegova dnevna soba je danes del razstave v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, kjer je shranjena večina njegove materialne dediščine.
Laž i istina (dokumentarni film)
Zapuščina in Spomin
Leon Štukelj je bil več kot le športnik. Bil je simbol vztrajnosti, optimizma in človeške integritete. Njegova življenjska pot, ki se je začela v Novem mestu in ga vodila skozi svetovne športne arene, je navdihujoča. V devetdesetih letih 20. stoletja je veljal za najstarejšega še živečega olimpionika z zlato kolajno. Njegova vitalnost pri skoraj 98 letih na odprtju olimpijskih iger v Atlanti leta 1996, kjer je navdušil predsednika Billa Clintona in milijone gledalcev, je ostala v nepozabnem spominu.
Po njem se danes imenujejo športne dvorane v Mariboru in Novem mestu, ulice, osnovne šole in celo trgi. V spomin so mu postavljeni spomeniki v Novem mestu, Mariboru in Žužemberku. Njegova zapuščina živi naprej, ne le kot zgodba o izjemnih športnih dosežkih, temveč tudi kot priča o človeku, ki je s svojo skromnostjo, modrostjo in neomajnim duhom pustil neizbrisen pečat v slovenski in svetovni zgodovini. V Parizu, mestu njegovih prvih olimpijskih uspehov, so mu v času poletnih olimpijskih iger v letu 2024 posvetili 17-minutno videoprojekcijo z naslovom "Leon Štukelj, od Pariza do Pariza", ki poudarja njegovo izjemno pot od prvih olimpijskih zmag do poznejšega ponovnega vključevanja v olimpijsko družino.
Štukelj je s svojim življenjem dokazal, da so najpomembnejše zmage tiste, ki jih dosežemo s premagovanjem samih sebe, s spoštovanjem do drugih in z neomajno vero v svoje ideale. Njegov "skok v morje" pri 90-ih, metafora za njegovo vitalnost in neustavljivost, je postal simbol njegovega nepozabnega duha.