Jezersko, znano po svojih slikovitih gorskih vrhovih in mirnem okolju, skriva v svojih objemih dragulj kulturne dediščine, med katerimi Šenkova domačija izstopa kot izjemno pričevanje o večstoletni zgodovini alpskega kmečkega življenja in arhitekture. S svojo gručasto postavitvijo osmih stavb, kritih z leseno kritino, predstavlja neponovljiv biser alpske arhitekture, ki so ga naši predniki osnovali pred več kot petsto leti. Glavna hiša se domnevno ponaša z letnico 1521, celotna naselbina pa je nastala po odteku velikega jezera v 14. stoletju. Z ljubeznijo do dediščine prednikov je domačija ohranila svojo prvotno podobo, hiša pa je s svojo, za ta prostor, netipično mogočnostjo zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena in s tem podvržena strogemu varovanju.
Nastanek in zgodnja zgodovina
Šenkova domačija velja za eno izmed prvih svobodnih kmetij v jezerski dolini, ki je po predvidevanjih nastala že v 16. stoletju. Strokovnjaki jo uvrščajo med najstarejše na Jezerskem, čeprav natančna letnica postavitve ni znana. Domnevamo, da je nastala po odtoku ledeniškega jezera, ki je nekoč pokrivalo dolino, ter po obdobju osmanskih vpadov, ki so vplivali na razvoj poselitve. Zgodovinski viri omenjajo letnici 1517 in 1533, kar nakazuje na bližino 500-letnice postavitve hiše. Konec 18. stoletja se je z družine Šenk zvalil eden od potomcev, ki se je poročil na sosednjo Makekovo kmetijo, kar kaže na prepletenost družinskih in zemljiških vezi v zgodovini območja.
Arhitekturne posebnosti in stavbna dediščina
Šenkova domačija se od preostalih jezerskih kmečkih domačij razlikuje predvsem po starejši zasnovi in specifični osrednji hiši. Ta se od etnološkega zornega kota lahko obravnava na dva načina: kot celotna stavba, namenjena bivanju, kuhanju, spanju in delu, ali pa kot osrednji bivalni prostor ob črni ali v belo predelani kuhinji. Izraz "hiša" je v osnovi označeval celotno stavbo oziroma prostor kvadratnega tlorisa. Pri Šenkovi osrednji hiši ne moremo govoriti o enotnem prostoru, saj sta bila hiša in kuhinja ločena. Ta posebnost osrednje hiše je predmet razprav med strokovnjaki.
Ob desni strani dvorišča so vidni temelji nekdanjega mlina, kar priča o nekdaj aktivni gospodarski dejavnosti. Na severni strani hiše je ohranjena velika kašča za žito in meso, medtem ko se v temeljih nahaja klet za shranjevanje krompirja in drugih pridelkov. V preteklosti je bila hiša najverjetneje preužitkarsko domovanje, kar pomeni, da je starejši lastnik po predaji kmetije mlajšemu rodovniku ohranil pravico do bivanja in uporabe dela posestva.
Nekdanja gospodarska poslopja, ki so nekoč obkrožala dvorišče - svinjak, hlevi za vole, koze in ovce, kravjak za govedo ter konjski hlev - pričajo o obsežni kmečki dejavnosti na posestvu. Danes je ohranjenih osem poslopij, ki skupaj s stanovanjsko hišo tvorijo značilno gručasto postavitev. Vsako poslopje ima svojo zgodbo in namen, od drvarnice in korita za napajanje živine do velike "šupe" - lope ali kolnice za shranjevanje vozov.
Ohranjanje dediščine in sodobno kmetovanje
Večkratne menjave lastnikov so pripomogle k ohranitvi stavbarstva Šenkove domačije v njeni primarni obliki. Posebno zaslugo za dobro ohranjenost posestva ima pokojni Ludvik Virnik, ki je s svojo ženo Mimi in kasneje hčerko Brigito gospodaril na domačiji v drugi polovici 20. stoletja. Ludvik Virnik je stremel k temu, da bi se na domačiji čim manj spremenilo ali uničilo, s čimer je omogočil ohranitev njene zgodovinske in arhitekturne celovitosti.
Danes na domačiji gospodarita Polona Virnik Karničar in njen mož Drejc Karničar, ki nadaljujeta družinsko tradicijo. Z ljubeznijo do dediščine prednikov sta se odločila za obnovo in oživitev kmetije, pri čemer sta se soočila s številnimi izzivi. Obnova stare hiše, ki je kulturni spomenik državnega pomena, je bila še posebej zahtevna. S strokovnim nadzorom konservatorke Saše Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so uspeli ohraniti njene arhitekturne posebnosti, hkrati pa ji vdahniti novo življenje.
Ohranjajo kulturno dediščino
Turizem in dopolnilne dejavnosti
Šenkova domačija je danes več kot le zgodovinski spomenik; je živo srce turistične ponudbe Jezerskega. S svojo raznoliko ponudbo privablja obiskovalce, ki iščejo pristno doživetje alpskega okolja in bogate kulturne dediščine.
Obiskovalcem nudijo nastanitev v dveh obnovljenih stavbah: v glavni hiši, imenovani stara hiša, in v manjši, preužitkarski hiši. V obeh je skupaj 11 enot in 30 ležišč, razdeljenih v štiri apartmaje (Kamra, Gank, Kovačnica, Pekarnica) in večinoma dvoposteljne sobe. Za ljubitelje narave je na voljo prostor za kampiranje na travniku ob starodavnem drevoredu, kjer se lahko postavijo šotori ali parkirajo avtodomi in prikolice.
Posebnost kampa so domače živali, ki se prosto gibljejo po kmetiji ali so v svojih ogradah - kokoši, race, mačke, psi, krave, pujsi in ovce. Gostje lahko uživajo ob zvokih narave, vonju sveže pokošenega sena in pristni domačnosti, ki jo poudarjajo macesnove klopce, korito s pitno vodo in kamnito ognjišče. V obnovljenem starem volovjeku so uredili kuhinjo, sanitarije in tuše s toplo vodo.
Šenkova domačija organizira tudi družinska praznovanja, obletnice in manjša poročna slavja. Za popestritev dogajanja so na voljo kmečke igre, namizni tenis, badminton, lokostrelstvo in odbojka na travi. V zimskem času ponujajo izposojo tekaške opreme, saj kmetijo obkrožajo urejene tekaške proge.
Kulinarična ponudba in lokalna tradicija
Gospodinja Polona Virnik Karničar je kulinarično ponudbo zasnovala na pastirski tradiciji in ekološki pridelavi. Ponudba temelji na domačih, lokalnih pridelkih, ki jih pridelujejo na kmetiji. Med avtohtonimi pasmami gojijo krave cike, jezersko-solčavske ovce in krškopoljske prašiče. V treh rastlinjakih pridelujejo solato vse leto, poleg tega pa še druge pridelke, ki jih uporabljajo v kuhinji.
Planina Šenkovca in gorska dediščina
Planina Šenkovca na Košuti, ki je bila nekoč del obsežnega posestva Šenkove domačije, je pomemben del njene zgodovine in ponudbe. Gospodar Drejc Karničar, izkušen alpinist in gorski reševalec, nudi obiskovalcem nasvete za hribovske ture in izposojo gorskih koles ter alpinistične opreme. Njegova strokovnost in poznavanje gorskega sveta sta neprecenljiva za vse, ki želijo raziskati lepote Jezerskega.
Šenkova domačija skozi generacije
Družina Virnik Karničar, ki danes upravlja s Šenkovo domačijo, predstavlja že več generacijsko povezanost s tem krajem. Babica Mimi Virnik, ki je bila znana po svojem optimizmu in bogatem znanju o življenju na kmetiji, je odigrala ključno vlogo pri ohranjanju tradicije. Njena vnukinja Polona in njen mož Drejc s svojimi tremi otroki nadaljujejo to delo, z zavedanjem o neprecenljivi vrednosti dediščine, ki jo prenašajo naprej.
Obnova stare hiše, ki je kulturni spomenik državnega pomena, je bila zaključena v več fazah, s čimer so hiši povrnili prvotni sijaj, hkrati pa ji dodali sodobno funkcionalnost. V sobah in apartmajih so ohranili duh srednjeveške stavbe, ki se odraža v uporabi naravnih materialov, kot je les, in v skrbno izbranih detajlih, ki pričajo o preteklih dejavnostih in poklicih prednikov. Vsaka soba nosi ime, ki spominja na nekoč pomembne dejavnosti na kmetiji, kot so Kovačnica, Pekarnica, Jagrska soba, Šuštarska soba, Furmanska, Ovčarska in Golcarska.
Šenkova domačija je tako več kot le turistična kmetija; je živa priča o zgodovini, arhitekturi in kmečkem načinu življenja v alpskem okolju. S svojo predanostjo ohranjanju dediščine in hkrati z vključevanjem sodobnih turističnih praks predstavlja vzorčni primer ohranjanja kulturne krajine in tradicije za prihodnje rodove.
