Škrabčeva domačija, ki se nahaja v ožjem jedru vasi Hrovača, južno od Ribnice, predstavlja edinstveno kulturno prizorišče in živo pričevanje o bivalni kulturi poznega 19. in začetka 20. stoletja. Ta nepremična kulturna dediščina, uradno znana kot Hrovača - Škrabčeva domačija, je rojstni kraj patra Stanislava Škrabca, enega najpomembnejših jezikoslovcev slovenistov 19. stoletja, ki je bil utemeljitelj modernega slovenskega pravorečja in norme slovenskega knjižnega jezika. Na njej so več kot dve stoletji živeli in delovali rodovi družine Škrabec, ki so s svojim podjetništvom in gospodarskim delovanjem pustili pomemben pečat na Ribniški dolini.
Zgodovina in razvoj družinske hiše
Prvotno domačijo, ki je bila v svojem bistvu zasnovana podobno kot večina hrovaških domačij, so v 19. stoletju poleg stanovanjske hiše sestavljali še svinjak, kašča, kozolec in skedenj. Vse te gospodarske stavbe so bile v celoti postavljene iz lesa, kar priča o bogati lesni dediščini in stavbarskih tehnikah Ribniške doline. Današnja podoba domačije je bila začrtana v tridesetih letih 19. stoletja, njene stavbe pa pričajo o razvoju stavbarstva v Ribniški dolini vse od tridesetih let 19. do sedemdesetih let 20. stoletja.
Hiša, v kateri se je rodil pater Stanislav Škrabec, je izstopajoči del domačije. Na pročelje hiše so leta 1920, dve leti po njegovi smrti, vzidali spominsko ploščo, ki počasti spomin na slavnega sorodnika. Kasneje je bila hiši dodana še reliefna upodobitev jezikoslovca, delo kiparja Franceta Kralja. Kljub svoji izstopajoči vlogi, hišo z okolico povezuje značilnost vseh hrovaških hiš, saj ima v pritličju ožjega pročelja tri okna.
Prenova in ohranjanje dediščine
Leta 1998 je sedanji lastnik Janez Škrabec, potomec znamenitega jezikaoslovca in nekdanji direktor podjetja Riko, začel s celovito prenovo družinske domačije. Prenova, ki je bila zaključena leta 2002 s postavitvijo novega skednja, je potekala pod strokovnim vodstvom priznanega etnologa in konservatorja dr. Vita Hazlerja ter arhitekta Božidarja Rot. Pri prenovi je bila spoštovana prvotna podoba zunanjega videza vseh objektov, s čimer je bil ohranjen avtentični duh domačije.
Posebno pozornost je bila namenjena skednju, ki je bil na domačiji največja gospodarska stavba. Po prenovi leta 2002 je skedenj le še po imenu in zunanjem videzu ohranil svojo prvotno gospodarsko funkcijo. Njegovi notranjosti so namreč vdahnili novo življenje kot umetniškemu prostoru. Na stebrih pred vhodom v skedenj tako danes stojijo skulpture štirih priznanih slovenskih kiparjev: Jakova Brdarja, Staneta Jarma, Matjaža Počivavška in Mirsada Begića. Podobo notranjosti zaokrožuje izvirna prostorska postavitev Begićevih del iz cikla "Ohraniti sanje", kar skedenj spremeni v edinstveno galerijo sodobne umetnosti.
Gospodarska dejavnost in družbeni vzpon Škrabčevih
Družina Škrabec je skozi zgodovino veljala za podjetne in uspešne gospodarje. V drugi polovici 19. stoletja so se s prodajo konj povzpenjali na družbeni lestvici. Ko je v šestdesetih letih 19. stoletja povpraševanje po konjih v Trstu in drugih severno-jadranskih pristaniščih upadlo, so svojo dejavnost preusmerili v trgovanje z govedi in pridelavo znamenitega fižola - »ribn'čana«. Ta gospodarska žilavost in sposobnost prilagajanja novim tržnim razmeram je družini omogočila nadaljnji razvoj in utrditev njenega položaja.
Muzej in kulturno prizorišče
Prenovljena domačija ni le spomenik jezikoslovcu in pričevalka kmečkega življenja, temveč je postala tudi pomembno kulturno prizorišče in prostor za promocijo inovativnosti. V nekdanjem stanovanjskem delu hiše je bila leta 1998 postavljena muzejska zbirka, ki sloni na ambientalni postavitvi in sledi konceptu žive zgodovinske kmetije. Razstavni eksponati predstavljajo predmete iz prve polovice 20. stoletja, večinoma v lasti Škrabčeve družine, dopolnjujejo pa jih tudi predmeti iz okoliških vasi. Tako obiskovalci dobijo vpogled v gospodarsko in življenjsko raven velikega kmeta, rejca in trgovca z živino.
Domačija gosti številne kulturne prireditve, kot so srečanja z zanimivimi gosti, predavanja, pogovori, branja in nastopi. Ponuja prostor za poslovna srečanja, predstavitve, koncerte, literarne večere, seminarje, strokovne posvete in druge dogodke. S tem Škrabčeva domačija postaja butični in inovativni prikaz lokalne zgodovine in preteklosti ter njenega nadaljevanja v sodobnost.
Ustanova patra Stanislava Škrabca
Da bi počastila spomin na slavnega jezikoslovca in spodbujala znanstveno delo na področju slovenskega knjižnega jezika, je družina Škrabec ustanovila Ustanovo patra Stanislava Škrabca. Ta ustanova vsako leto na domačiji podeljuje nagrade in štipendije za delovanje na področju jezikoslovja, s čimer nadaljuje bogato intelektualno tradicijo rodu. Poleg tega na domačiji redno gostijo sobotne ustvarjalne delavnice za otroke, s čimer skrbijo za prenos znanja in vrednot na mlajše generacije.
Obrtniška dediščina in sodobna umetnost
Spretni mojstri iz družine Kersnič v Hrovači so skozi desetletja sooblikovali tehnično kulturo Ribniške doline z uvajanjem obrtniških novosti. Njihova ključavničarska delavnica oz. kovačnica, ki izvira iz sredine 19. stoletja, je leta 2008 prišla pod okrilje Škrabčeve domačije. Ta integracija združuje bogato obrtniško dediščino z umetniškim in kulturnim delovanjem domačije. Interier Boštjanove hiše, ki je del domačije in obsega štiri sobe, je sodobno urejen in služi kot dodaten prostor za razstave in dogodke.
Škrabčeva domačija tako predstavlja večplasten projekt, ki združuje ohranjanje nepremične kulturne dediščine, promocijo jezikoslovne tradicije, razvoj sodobne umetnosti ter spodbujanje lokalne zgodovine in kulture. Je prostor, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo in kjer se rojevajo nove zgodbe o življenju v majhni vasi na robu malega mesta. Obiskovalci so vabljeni, da se na zgledno prenovljeni 200 let stari domačiji posvetijo spominu tu rojenega jezikoslovca patra Stanislava Škrabca in si ogledajo avtentično ohranjeno bivalno kulturo, ki priča o bogati zgodovini Škrabčevega rodu.