Arhivsko gradivo predstavlja neprecenljiv vir informacij o preteklosti, ki nam omogoča vpogled v družbene, gospodarske in kulturne vidike življenja v različnih obdobjih. Med številnimi dokumenti, ki jih hranijo arhivi, se najdejo tudi takšni, ki osvetljujejo odnose med posamezniki in organizacijami, v katerih so bili zaposleni. Sindikalno letovanje v Pinetih leta 1983, kot ga odražajo nekateri dokumenti, je lahko zanimiv primer za raziskovanje te dinamike. Čeprav ne gre za obsežno tematsko razstavo, ponuja vpogled v organizacijsko delovanje in pravice zaposlenih v določenem obdobju.
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v arhivih
V skladu z določili Splošne uredbe EU 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter relevantno nacionalno zakonodajo, organizacije, kot je Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (PANG), skrbno varujejo osebne podatke posameznikov. Cenimo vašo zasebnost, zato vaše podatke vedno skrbno varujemo. Arhiv na osnovi zakonskih določil obdeluje podatke o svojih zaposlenih, kar mu omogoča delovnopravna in socialnovarstvena zakonodaja. Organizacija na podlagi zakonske obveznosti za namene zaposlovanja obdeluje predvsem naslednje vrste osebnih podatkov: ime in priimek, spol, datum rojstva, EMŠO, davčno številko, kraj, občino in državo rojstva, državljanstvo, prebivališče ipd.
V primeru, ko posameznik z arhivom sklene določeno pogodbo, ta predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Osebne podatke smemo tako obdelovati za sklenitev in izvajanje pogodbe, kot je na primer prodaja ali darovanje gradiva, ali o hrambi gradiva. Če posameznik osebnih podatkov ne posreduje, arhiv ne more skleniti pogodbe, prav tako vam arhiv ne more izvesti storitve oziroma dostaviti blaga ali drugih produktov v skladu s sklenjeno pogodbo, saj nima potrebnih podatkov za izvedbo.
Komunikacija in zakoniti interes pri obdelavi podatkov
Arhiv lahko na podlagi opravljanja zakonite dejavnosti posameznike in uporabnike njenih storitev na njihov elektronski naslov obvešča o svojih storitvah, dogodkih, izobraževanjih, ponudbah in drugih vsebinah. Uveljavljanje pravne podlage zakonitega interesa je omejeno za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Vseeno pa lahko arhiv osebne podatke obdeluje tudi na podlagi zakonitega interesa, za katerega si organizacija prizadeva v omejenem obsegu. Slednje ni dopustno, kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov. Tako lahko posameznike občasno obveščamo o storitvah, dogodkih, izobraževanjih, ponudbah in drugih vsebinah preko elektronske pošte, preko telefonskih klicev in po navadni pošti.
Obdelava na podlagi privolitve in nujni primeri
V kolikor arhiv nima pravne podlage, izkazane na osnovi zakona, pogodbene obveznosti ali zakonitega interesa, sme posameznika zaprositi za privolitev oziroma soglasje. V primeru neizpolnitve obveznosti, na primer pri prodaji ali darovanju gradiva, se lahko obdeluje davčna številka oziroma EMŠO za namene morebitne izvršbe. Organizacija lahko obdeluje osebne podatke posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v kolikor je to nujno za zaščito njegovih življenjskih interesov. V nujnih primerih lahko organizacija poišče osebni dokument posameznika, preveri ali ta oseba obstaja v njegovi zbirki podatkov, preuči njegovo anamnezo ali naveže stik z njegovimi svojci, za kar organizacija ne potrebuje posameznikove privolitve.
Hramba osebnih podatkov in pravica do izbrisa
Arhiv bo hranil osebne podatke le toliko časa, dokler bo to potrebno za uresničitev namena, zaradi katerega so bili osebni podatki zbrani in obdelovani. V kolikor organizacija podatke obdeluje na podlagi zakona, jih bo hranilo za obdobje, ki ga predpisuje zakon. Tiste osebne podatke, ki jih organizacija obdeluje na podlagi osebne privolitve posameznika ali zakonitega interesa, bo organizacija hranila do preklica privolitve ali do zahteve za izbris podatkov. Po prejemu preklica ali zahteve za izbris se podatki izbrišejo najkasneje v 15 dneh. Izjemoma lahko arhiv zavrne zahtevo za izbris iz razlogov iz Splošne uredbe, kot so našteti: uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave, razlogi javnega interesa na področju javnega zdravja, nameni arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalni nameni ali statistični nameni, izvajanje ali obramba pravnih zahtevkov.
Pogodbeni obdelovalci in tretje osebe
Arhiv lahko za posamezne obdelave osebnih podatkov na osnovi pogodbe o pogodbeni obdelavi to zaupa pogodbenemu obdelovalcu. Arhiv v nobenem primeru ne bo posredoval osebnih podatkov posameznika tretjim nepooblaščenim osebam.
Videonadzor v javnem zavodu Pokrajinski arhiv v Novi Gorici
V javnem zavodu Pokrajinski arhiv v Novi Gorici izvajamo videonadzor. S pomočjo videonadzora (kamere so nameščene v okolici vhodov v organizacijo in v notranjih prostorih, kamor dostopajo uporabniki - čitalnica) spremljamo vstope v prostore in izstope iz njih (na podlagi 77. člena ZVOP-2). Videonadzor pa izvajamo tudi za namen varovanja posameznikov (uporabnikov, zaposlenih in obiskovalcev) ter premoženja organizacije (na podlagi zakonitega interesa, kot ga določa točka (f) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe, v povezavi s 76. in naslednjimi členi ZVOP-2). Znotraj nekaterih delovnih prostorov se videonadzor izvaja, kjer je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali varovanja tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti. Videonadzor nam bo v pomoč pri odkrivanju, obravnavi ali reševanju incidentnih oz. izrednih dogodkov, kaznivih dejanj, odškodninskih ali drugih zahtevkov. Posnetki se hranijo do največ 3 mesece. Videonadzora ne izvajamo na način, ki bi imel poseben vpliv obdelave. Prav tako videonadzor ne omogoča neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države. Videonadzor omogoča spremljanje dogajanja v živo s strani pooblaščene osebe. Vse informacije glede izvajanja videonadzora lahko pridobite na telefonski številki oz. elektronskem naslovu organizacije.
Informacijska varnost in odgovornost posameznika
Organizacija skrbi za informacijsko varnost in varnost infrastrukture (prostorov in aplikativno sistemske programske opreme). Naši informacijski sistemi so med drugim zaščiteni s protivirusnimi programi in požarnim zidom. Uvedli smo ustrezne organizacijsko tehnične varnostne ukrepe, namenjene varstvu osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkrivanjem ali dostopom ter pred drugimi nezakonitimi in nepooblaščenimi oblikami obdelave. Posameznik je sam odgovoren, da svoje osebne podatke posreduje varno in da so posredovani podatki točni in verodostojni.
Uveljavljanje pravic posameznika in stroški
Na zahtevo, ki se nanaša na pravice posameznika, bo organizacija odgovorila brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. V primeru, da bi se ta rok, ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev, podaljšal (za največ dva dodatna meseca), boste o tem obveščeni. Dostop do posameznikovih osebnih podatkov in uveljavljene pravice je za posameznika brezplačno. Vendar pa lahko organizacija zaračuna razumno plačilo, v kolikor je zahteva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitno neutemeljena ali pretirana, zlasti če se ponavlja. V takšnem primeru lahko organizacija zahtevo tudi zavrne. Politiko varstva osebnih podatkov je sprejela direktorica Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, dr. Tanja Martelanc, dne 5. 6. 2018.
Arhivsko gradivo kot odraz družbenih odnosov
Arhivsko gradivo, ki ga hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, obsega širok spekter dokumentov, ki pričajo o različnih vidikih življenja v regiji. Med njimi najdemo zapisnike sej in sklepov sveta krajevne skupnosti, plane dela, gradbene projekte, kot so obnova cest, gradnja avtobusnih čakalnic in kanalizacije, ter dokumente povezane z ustanovitvijo novih občin. Tu so tudi pogodbe o deponiranju denarnih sredstev, bilance poslovanja ter dopisi in spisi, ki odražajo vsakdanje poslovanje organizacij in krajevnih skupnosti.
Posebej zanimivi so dokumenti, ki se nanašajo na prostovoljno delo, urejanje komunalne dejavnosti in obnovo šolskih stavb, kar kaže na aktivno vlogo prebivalstva pri razvoju lokalne skupnosti. Seznami za prostovoljno delo in spiski vpisnikov posojil za ceste pričajo o solidarnosti in skupnostnem duhu.
Dokumenti o političnem in družbenem delovanju
Arhivsko gradivo vključuje tudi zapisnike o temeljnih kandidacijskih konferencah za volitve v različne družbenopolitične skupnosti, kar osvetljuje procese političnega odločanja v obdobju socialistične samoupravne demokracije. Pomemben del arhiva predstavljajo tudi dokumenti, ki se nanašajo na delovanje javnih zavodov in društev, kot so Okrajna študijska knjižnica Gorica, Goriška knjižnica Nova Gorica, Goriška knjižnica “France Bevk” Nova Gorica, Delavsko prosvetno društvo Svoboda Nova Gorica, Splošno gradbeno podjetje Primorje Ajdovščina ter Krajevna skupnost Ajdovščina.
V arhivu so shranjeni tudi dokumenti o ustanovitvi novih občin, kot je predlog za ustanovitev nove občine Podnanos, ter gradbeni posegi in ohranitev vaških dobrin, kot je vaško korito. Pogodbe o deponiranju denarnih sredstev in bilance poslovanja za različna leta pričajo o gospodarskem življenju.
Fondi javnih in zasebnih ustvarjalcev
V arhiv je bilo v različnih obdobjih pridobljenih več novih fondov spisovnega gradiva javnih in zasebnih ustvarjalcev. Med njimi izstopajo fondi kot so PANG 415 Meblo Nova Gorica (1953-1990), PANG 1146 Prijatelj Anton, dr., PANG 1189 Mauri Štefan (1965-2014), PANG 409 Splošna bolnišnica dr. PANG 612 Delavsko prosvetno društvo Svoboda Nova Gorica, PANG 647 Splošno gradbeno podjetje Primorje Ajdovščina in PANG 791 Krajevna skupnost Ajdovščina. Ti fondi obsegajo pravilnike, statute, zapisnike sej upravnega in nadzornega odbora, zapisnike občnih zborov, letnih konferenc in skupščin, poročila upravnega, nadzornega in izvršilnega odbora, finančna poročila, zaključne račune in bilance, delovodne knjige ter članke ob jubilejih.
Osebne zbirke in zapuščine
Arhiv hrani tudi osebne mape in zapuščine posameznikov, ki so pustili pomemben pečat v lokalni skupnosti. Med njimi so dokumenti dr. Besednjaka Engerberta (1894 Gorica - 1968 Trst), ki obsegajo osebne dokumente, podatke za biografijo, beležke, korespondenco ter dokumentacijo o njegovem političnem delovanju v društvu Edinost, poslanskem obdobju v rimskem parlamentu in delovanju za slovensko manjšino v Italiji. Prav tako je v arhivu shranjena zapuščina slikarja in grafika Rika Debenjaka, ki jo je njegov sin, dr. Božidar Debenjak, podaril Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici. Izbor dokumentov iz umetnikove zapuščine je na ogled v spominski sobi v prenovljeni “Fiščevi hiši” na kanalski Kontradi.
Razstava kot prerez arhivskega gradiva
Skupna razstava desetih arhivov ni klasična tematska razstava. Ne gre za predstavitev konkretne teme, obdobja, dogodka, procesa, osebnosti ali kraja, prav tako ni v ospredju določena zvrst arhivskega gradiva. Razstava naj bi poleg najlepših in najpomembnejših dokumentov ponudila nekakšen prerez ali vzorec ohranjenega arhivskega gradiva. Vprašanja, ki jih razstava postavlja, segajo od poznavanja karolinških rokopisov, najstarejših listin in mestnih statutov, do pisave Jurija Dalmatina, najstarejših matičnih knjig, plačil dajatve, uradovalne slovenščine 16. stoletja, korespondence misijonarja Barage, načrtov za železniške viadukte, ustanovitve narodnih čitalnic, ohranjenosti starih fotografij in filmov, agitacije pred plebiscitom, poslednje volje Alme Karlin, do sledenja Jožetu Pučniku. Odgovori na ta vprašanja so na voljo ob ogledu razstave.
Strokovna usposobljenost in izobraževanje arhivskih delavcev
Dne 5. 11. 2016 je začel veljati nov Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom, ki je nadomestil prejšnji pravilnik. Javnopravne osebe morajo skrbeti za ohranjanje, materialno varstvo, celovitost in urejenost dokumentarnega gradiva, ki ga prejmejo ali nastaja pri njihovem delu, dokler ni iz njega odbrano arhivsko gradivo. Za izvajanje omenjenih zakonskih nalog morajo zagotoviti ustrezne materialne, kadrovske in finančne pogoje, kamor spada tudi izobraževanje uslužbencev, ki upravljajo z dokumentarnim gradivom. Triletno obdobje za dopolnjevanje in obnavljanje strokovnega znanja iz prvega odstavka 10. člena začne teči z dnem 5. 11. 2016. Strokovna izobraževanja organizirajo pristojni javni arhivi, ki vodijo tudi pregled nad opravljenimi izobraževanji.
Posebni projekti in sodelovanja
V okviru projekta Turizem kot skupna (kulturna) dediščina obalnega dela istrskega polotoka / Turizam kao zajednicka (kulturna) bastina obalnog dijela istarskog poluotoka (HISTUR), ki se je odvijal od 18. januarja 2014. do 17. septembra 2015. v okviru Operativnega programa Slovenija - Hrvaška 2007. - 2013., je bila objavljena monografija Retrospektiva turizma Istre. Projekt je povezal štiri partnerje iz akademskega sveta in kulturne dediščine: Univerzo na Primorskem, Fakulteto za turistične študije - Turistico, Portorož; Sveučilište u Rijeci, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, Opatija; Hrvatski muzej turizma, Opatija; ter Zavod Mediteranum Piran. Raziskovalci s obeh fakultet so se poglobili v zgodovinski razvoj sodobnega turizma na obali slovenske in hrvaške Istre ter ugotavljali podobnosti in razlike v pristopih, tudi v času, ko državnih meja v Istri še ni bilo.
Sindikalno letovanje kot del širše arhivske slike
Čeprav podatki o sindikalnem letovanju v Pinetih leta 1983 niso podrobno razčlenjeni v priloženih informacijah, je jasno, da so takšni dogodki del širšega konteksta odnosov med zaposlenimi in organizacijami. Sindikalno organiziranje in organizacija prostega časa sta bila pomemben del življenja v Jugoslaviji, saj so sindikati pogosto igrali vlogo pri zagotavljanju socialnih ugodnosti in organizaciji dejavnosti za zaposlene. Dokumenti, kot so zapisniki sej krajevnih skupnosti, načrti dela, ter spisi o gradbenih projektih in prostovoljnem delu, odražajo kolektivno delovanje in prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev. Sindikalna letovanja so bila del te širše slike, ki je spodbujala socialno kohezijo in zadovoljstvo zaposlenih.
tags: #sindikalno #letovanje #v #pineti #1983