Postojnska jama, znanstveno in turistično čudo ter naravna dediščina državnega pomena, že več kot dvesto let privablja obiskovalce z vsega sveta. S svojo edinstveno geološko zgodovino, bogatim ekosistemom in tesno povezanostjo s slikovitim Predjamskim gradom predstavlja Postojnska jama park neprecenljive naravne in kulturne vrednote, ki pričajo o globini časa in človekovi povezanosti z naravo. To je kraj, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo, naravne sile ustvarjajo nepozabne oblike, a hkrati tudi prostor, ki zahteva skrbno varovanje in trajnostno upravljanje za prihodnje rodove.
Nastanek in geološka pot
Postojnska jama je rezultat več kot dveh milijonov let delovanja reke Pivke, ki je v tem času ustvarila obsežen jamski sistem. Reka Pivka ponikne v Postojnskem kraškem polju in nadaljuje svojo pot pod hribom Sovič, kjer se podzemno združi z reko Rak v Planinski jami, nato pa kot reka Unica ponovno izbruhne na površje. Skozi milijone let je reka postopoma zniževala svojo strugo, s čimer je oblikovala različna nadstropja te mogočne jame. Kapljico za kapljico je voda, ki je pronicala skozi zakraselo površje, skozi tisočletja odlagala kalcit iz raztopljenega apnenca, kar je ustvarilo nešteto stalaktitov, stalagmitov, stebrov in kapniških zaves, ki krasijo njene dvorane. Stalna temperatura v notranjosti jame se giblje med 8 in 10 °C, kar je nekoliko višje kot v preteklosti, verjetno zaradi globalnih podnebnih sprememb.
Bogata zgodovina obiskov in turistični razvoj
Prvi obiskovalci so pustili svoje podpise na jamskih stenah že v 13. stoletju, kar priča o njeni davni privlačnosti. Vendar pa se je organiziran turistični razvoj Postojnske jame začel šele leta 1818, ko je domačin Luka Čeč odkril njene notranje dele. Že naslednje leto so bile urejene prve poti, ustanovljena je bila Jamska komisija, ki je skrbela za jamo in vzpostavila prvo vodniško službo. Postojnska jama je bila med prvimi na svetu, ki je leta 1884 dobila električno osvetlitev z obločnicami. Zaradi napornosti hoje po jami so leta 1872 položili železniške tire, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci. Danes pa obiskovalce po jami prevaža edinstveni jamski vlakec, ki je bil postavljen pred več kot 140 leti in ga danes poganjajo manjše električne lokomotive. Ta vlakec, ki je edina tovrstna železnica v jami na svetu, obiskovalce popelje skozi preplet podzemnih rovov, galerij in dvoran. Skupno je za turistične obiske opremljenih 5 kilometrov podzemne poti, od tega se kar 3,7 kilometra prevozi z vlakcem. Do danes si je Postojnsko jamo ogledalo že več kot 38 milijonov obiskovalcev z vsega sveta.
Leta 1928 je bil pred vhodom v jamo zgrajen Jamski dvorec, monumentalno sprejemno središče za obiskovalce, ki še danes povezuje notranjost jame z vsem, kar sodobni obiskovalci potrebujejo izven nje. Danes jama letno privabi okoli 700.000 obiskovalcev, ki jih ob sprehodu skozi urejene poti spremljajo jamski vodniki ali avdiovodnik v enem od 17 jezikov. Poleg rednih ogledov jama nudi tudi možnost individualnih, doživljajskih ogledov kraškega podzemlja.
Biodiverziteta in "zmajevi mladiči"
Postojnska jama je s svojo biodiverziteto najbogatejša jama na svetu. V kraških jamah Slovenije živi več kot 150 živalskih vrst, največja med njimi pa je človeška ribica (Proteus anguinus). Ta edini evropski podzemni vretenčar, ki ga nekoč napačno so povezovali z zmaji in so verjeli, da so njegovi mladiči, je resnično izjemen organizem. Človeška ribica lahko živi več kot 100 let in preživi brez hrane več kot 8 let. Nekoč so v jami našli tudi kosti jamskega medveda, jamske hijene in pragoveda.
Črna človeška ribica v Jamskem laboratoriju Tular
Prvi jamski hrošček, drobnovratnik, je bil v Postojnski jami odkrit leta 1831, kar je tedaj ovrglo prepričanje, da v jamah ni življenja. Ta odkritja so naravoslovce spodbudila k nadaljnjim raziskavam, v Postojnsko-Planinskem jamskem sistemu pa so našli številne nove primerke jamskih živali. Do danes je bilo v biološkem slovstvu navedenih preko 175 vrst živali, ki bivajo v tem sistemu, od tega je 115 pravih jamskih vrst, kar predstavlja svetovni rekord. Številni predstavniki različnih skupin jamskih živali so bili prvič opisani prav po primerkih iz Postojnske jame.
V Rovu novih podpisov, le 50 metrov od glavnega vhoda v Postojnsko jamo, je urejen sodoben Vivarij Proteusova jama. Ta speleobiološka postaja, ki je bila ustanovljena na pobudo Ivana Andreja Perka leta 1931 kot Stazione biospeleologica, obiskovalcem predstavlja neverjetne jamske živali in njihove zgodbe. Tu si je mogoče ogledati raznovrstnost predstavnikov jamskega življenja, ki so se razvili v ekstremnih življenjskih pogojih podzemnega sveta. Maja 2016 se je v Postojnski jami zgodil zgodovinski dogodek - izlegel se je prvi mladiček človeške ribice v ujetništvu, prvič v dvestoletni zgodovini jame pa je bilo mogoče spremljati razvoj teh živali vse od jajčec naprej. Ta "čudežni" dogodek je ponovno pritegnil svetovno pozornost in poudaril odgovornost za ohranjanje varnega in zdravega habitata za te edinstvene živali.
Koncertna dvorana in božične prireditve
Postojnska jama se ponaša tudi z izjemnimi podzemnimi dvoranami, med katerimi izstopa Koncertna dvorana s površino 3000 m², ki lahko sprejme do 10.000 ljudi. Zaradi izjemnih akustičnih lastnosti je ta dvorana pogosto prizorišče različnih glasbenih dogodkov, predvsem koncertov simfoničnih orkestrov in solistov klasične glasbe. V božičnem času pa ena od dvoran Postojnske jame gosti največje žive jaslice v podzemnem svetu, kjer več kot 500 nastopajočih ustvari božično predstavo med kapniki. Tradicionalne žive jaslice v jami postavljajo že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, razporejene po celotni turistični poti, ob spremljavi nastopajočih pevskih zborov iz vse Slovenije.
Varnost in zgodovinski dogodki
Med drugo svetovno vojno je nemška vojska v Postojnski jami, ob današnjem izstopu s turističnega vlakca, skladiščila gorivo za celotno severno jadransko obalo, od Trsta do Reke, da bi ga zavarovala pred letalskimi napadi. Vendar pa se je partizanskemu sabotažnemu vodu uspelo pretihotapiti v jamo skozi umetno narejen rov iz Črne jame in skladišče razstreliti 23. aprila 1944. Požar je gorel teden dni, povzročil odpadanje kapnikov in stene jame preplavil s saje.
Postojnska jama je danes naravni spomenik in naravna vrednota državnega pomena, s katero upravlja zasebna družba Postojnska jama d.d. na podlagi 20-letne koncesijske pogodbe z državo. Večina koncesijske dajatve pripada občinama Pivka in Postojna ter je namenjena investicijam v izboljšanje stanja okolja in porečja reke Pivke.
Predjamski grad: Viteška pravljica ob jami
Le nekaj kilometrov od Postojnske jame se nahaja Predjamski grad, največji in edini ohranjeni jamski grad na svetu, ki je uvrščen tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Ta srednjeveški čudež, ki se skriva v objemu pečine že več kot 800 let, je bil v 15. stoletju pribežališče legendarnemu roparskemu vitezu Erazmu Predjamskemu. Ta se je v gradu, z izjemno podobo in lego, leto dni upiral oblegovalcem. Grad je povezan z jamo pod njim s skrivnostnimi podzemnimi rovi, iz katerih je Erazem izvajal svoje roparske pohode.
Predjamski grad je pogosto služil kot filmsko prizorišče, njegova pravljična podoba pa je navdušila tudi Georgea R. R. Martina, avtorja Igre prestolov. Obiskovalci si lahko ogledajo grajsko orožarno, kapelo, kuhinjo, mučilnico in spoznajo magijo srednjeveškega življenja. Z grajske podstrešja se ponuja čudovit razgled na dolino, v grajski kleti pa je shranjena bogata zbirka srednjeveškega orožja. Vsako poletje grad gosti Erazmov viteški turnir, kjer vitezi, lokostrelci, mečevalci in konjeniki prikažejo svoje spretnosti bojevanja in nekdanji način življenja.
Jama pod Predjamskim gradom se razteza čez štiri nadstropja in je druga najdaljša slovenska jama, ki jo je oblikoval potok Lokva. Zaradi hibernacije netopirjev je jama pod gradom odprta za turistične obiske le od junija do avgusta, medtem ko je grad odprt vse leto.
Postojna Park: Več kot le jama
Postojna Cave Park združuje tri svetovno znana čudesa: Postojnsko jamo, Predjamski grad in človeško ribico. Park ponuja številna doživetja, od sprehodov čez mostove in oddiha ob reki do unikatnih spominkov in izvrstnih kulinaričnih doživetij. Poleg Postojnske jame in Predjamskega gradu si lahko obiskovalci ogledajo še razstavo EXPO Postojnska jama kras ter Proteusovo jamo z Vivarijem. Za raziskovalce po duši so na voljo tudi adrenalinski ogledi in trekingi skozi jame.
V bližini Postojnske jame se nahaja tudi Modrijanova domačija z etnološko zbirko, ki priča o zgodovini mlinarstva na tem območju. V samem mestu Postojna pa Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU predstavlja pomembno ustanovo za preučevanje kraških pojavov, v Notranjskem muzeju pa je na ogled stalna razstava o značilnostih krasa v Evropi. V čast pomenu vprežnih konj v preteklosti, ki so bili ključni za furmanstvo, se vsako leto v juliju v parku Postojnske jame odvija tradicionalni Furmanski praznik.
Postojnska jama, z vso svojo lepoto in zgodovino, nudi nepozabno doživetje, ki ga lahko obiskovalci zaokrožijo z ogledom drugih znamenitosti v Parku Postojnska jama. Z nakupom paketnih vstopnic lahko prihranite čas in si zagotovite popolnejši obisk, ki ga lahko razporedite tudi v več dni.
tags: #postojnska #jama #38 #odstotkov