Na sončnih pobočjih prostrane Menine planine, v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, leži vasica Češnjice v Tuhinju. Tam stoji hribovska Kmetija Pr’ Gabršk, ki slovi po okusnih sirih in drugih mlečnih izdelkih, narejenih po tradicionalnih postopkih. Kmetijo vodita gospodar Jože in njegova žena Helena Kropivšek, ki sta družinsko dediščino nadgradila s sodobnim znanjem mlekarstva in sirarstva. V delo sta vključena tudi njuna mlajša otroka, Kristjan in Sonja, medtem ko sta starejši hčeri, Andreja in Klara, svojo poklicno pot našli drugje - ena kot doktorica biokemije, druga kot programerka.
Jože je upokojen že več kot desetletje, Helena pa še vedno vodi dopolnilno dejavnost, čeprav bo jesen prinesla tudi njeno upokojitev. Na kmetiji se tako počasi pripravlja generacijska menjava. Natančen čas prevzema še ni določen, a bo zagotovo pred Kristjanovim 40. letom, da bo še lahko kandidiral za podporo v okviru nove SKP, natančneje intervencije IRP04 - Podpora mladim prevzemnikom. Ta ukrep bo lahko v pomoč pri lažji posodobitvi starega hleva, ohranitvi delovnih mest ter morebitni širitvi dejavnosti. Nova generacija že sedaj prinaša svežo energijo in ohranja tradicijo, a Helenino znanje ostaja neprecenljivo.
Edinstvenost v Trniču: Sirna Legenda z Velike Planine
Edinstvenost kmetije Pr' Gabršk je nedvomno trnič, ki so ga nekoč pastirji izdelovali za svoje izbranke. Sonja se je specializirala prav za izdelavo tega sira in na Veliki planini pogosto vodi tudi delavnice. Postopek izdelave je skrbno varovana skrivnost, ki pa vključuje pripravo skute, njeno segrevanje in sušenje. Nato sledi soljenje, gnetenje, oblikovanje in okrasitev s posebnimi pisavami. Trnič je več kot le sir; je simbol dediščine in ljubezni.
Helena je nekoč delala v živilski industriji, danes pa ustvarja sire in mlečne izdelke na domači kmetiji. Zdaj ne sliši več hrupa strojev, temveč glasove kupcev na stojnici v Kamniku, s katerimi izmenjuje zgodbe, znanje in okuse. Lani je Sonja poslala trnič na ocenjevanje v Švico (ALP’24 International Alpine Food Contest) in zanj prejela zlato priznanje. Na Veliki planini je povpraševanje po njem izjemno, saj ga pastirji tam delajo le v majhnih količinah, zato Gabrškovi poskrbijo za dodatno ponudbo.
V sirarni delajo Helena, Sonja in Kristjan, čeprav ta večino časa pomaga očetu Jožetu pri zunanjih opravilih s kmetijsko mehanizacijo in v hlevu z živalmi. »Z očetom skrbiva za prirejo kakovostnega mleka in njegovo dostavo v sirarno, tam pa vajeti prevzameta mami in Sonja,« pove Kristjan. Vse mleko, ki ga je v povprečju 230 litrov na dan, predelajo v domači sirarni v različne izdelke: poltrde in mehke sire, skuto, jogurte, sadne in navadne, sir za žar in seveda trnič, po katerem postajajo čedalje bolj prepoznavni - tudi zaradi medijske izpostavljenosti.
Sirarstvo kot Ključni Vir Prihodkov in Dnevni Ritem Kmetije
Helena pojasni, da sirarstvo prinaša največji delež prihodkov, saj se sir lahko stara, zorjenje pa omogoča večjo prilagodljivost pri prodaji. Krave se med sezono (od aprila do oktobra) pasejo na pašnikih z raznoliko mešanico trav in gorskih zelišč. »Krave zjutraj pomolzemo, nato jih spustimo na pašo, zvečer pa znova ženemo v hlev. V poletni vročini jim obrnemo ritem. Takrat se pasejo ponoči, ko je nekoliko hladneje. Pozimi jih hranimo s senom in travno silažo ali raje senažo, zaradi večje vsebnosti sušine. V preteklosti so poskusili tudi s seneno prirejo, a takrat so imeli manj krav. Kristjan je bil še osnovnošolec, Sonja pa je študirala gradbeništvo. Ko je študij opustila, se je povsem posvetila sirarstvu, ki je takrat že postalo družinska dejavnost. »Zaradi omejenih možnosti spravila in skladiščenja sena smo morali v obrok znova vključiti silažo,« pojasni Kristjan. Poletje je na kmetiji posvečeno pripravi krme za zimo, hribovit teren pa zahteva tudi ročno delo. Košnja, sušenje in spravilo sena z enega samega pobočja vzame vsaj dva do tri dni sončnega vremena in sodelovanje celotne družine. Sonja je tako v sirarstvu našla poklicno pot.
Kmetija je vključena v intervencijo IRP28 - Dobrobit živali, ki omogoča podporna plačila za pašo. »Sire in mlečne izdelke prodajamo na tržnici v Kamniku. Tam smo ob sobotah in torkih, prodajamo pa tudi doma na kmetiji. Sodelujemo s termami Snovik, kjer ponujamo mehke sire, jogurte, skuto in kislo smetano. S sirarstvom so na kmetiji začeli septembra 2008, pred tem so mleko prodajali v mlekarno. »Predlani smo kupili nov kotel na toplo vodo, ki ga dogrevamo z elektriko, poleg tega pa imamo še manjši kotel za jogurte in albuminsko skuto. V mlekarni smo skoraj vsak dan,« pove Helena, Kristjan pa doda, da trenutno sir trnič doživlja pravi razcvet. Čeprav trnič izdelujejo po recepturi tolminskega sira, na njegov specifičen okus vplivajo podnebje, zemlja, krma in paša pod Menino planino.
Skrb za Živali in Pomembnost Dodane Vrednosti
Kristjan pove, da teden dni stare bike vedno prodajo naprej stalnim kupcem. Čreda krav molznic je v celoti domača. »Krave redimo sami, dokupov skorajda ni, saj je podmladka dovolj. Redimo lisasto pasmo, ki se dobro obnese v tem našem hribovitem svetu.« A vsaka čreda ima tudi svoj značaj. Helena se še dobro spominja neljubega dogodka iz lanskega leta, ko jo je med pregonom presenetila krava in pokazala svoj temperament. »Krava mi je zlomila rebro in roko ter mi prizadejala modrice po celem telesu. A sem vseeno hvaležna, da se ni končalo huje, tam so namreč hudi bregovi,« pove Helena. Od takrat imajo med gibanjem pri kravah vsi pri sebi tudi palice. Ne zaradi strogosti, temveč iz previdnosti. Jože pa doda: »Vselej smo bili med njimi brez palic.«
Zanimalo nas je, kako lahko kmetija preživi s to sorazmerno majhno čredo krav in kar štirimi zaposlenimi člani. Odgovarjajo, da je ključ v dodani vrednosti in skromnosti. Poleg sirarstva se družina ukvarja tudi z gozdarstvom. Imajo lastno gozdarsko mehanizacijo, sekajo, pripravljajo in vozijo drva strankam ter opravljajo čistilne sečnje. Že pred časom so se uspešno prijavili na razpis, ki se v okviru novega Strateškega načrta SKP 2023-2027 imenuje IRP07 - Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za delo v gozdu.
Posebnosti Ekološke Priprave Mleka in Prihodnji Načrti
Helena z veseljem pripoveduje, kako ponosna je, da lahko predelujejo surovo mleko. »V ZDA je to prepovedano, pri nas pa je posebnost, ki jo kupci cenijo.« Nekateri siri so iz surovega mleka, jogurti so le dogreti, skuta ostane nepasterizirana. Takšni izdelki imajo krajši rok uporabe, največ sedem dni, a so toliko bolj živi, naravni in polnega okusa. Je pa res, da mora biti pri tem poskrbljeno za izjemno čistočo, saj le tako ohranijo vrhunsko kakovost. Pri zorjenju sirov so izjemno natančni, samo najlepši gredo v zorenje, saj se tudi pri njih občasno kakšen sir »napihne«.
Kristjan bo torej v prihodnjih letih prevzel kmetijo, Sonja pa bo nadaljevala Helenino dopolnilno dejavnost. Kmetija bo ostala v sedanjem obsegu, a z izboljšavami. Kristjan načrtuje prenovo hleva, ki je še vedno na priveze. V desetih letih želi hlev korenito posodobiti, kar bo olajšalo delo in živalim omogočilo več udobja. Trenutno molzejo na mlekovod, kar jim omogoča dobro organizacijo tudi v starem objektu. Morda se bo kmetija v prihodnosti odprla tudi turizmu, saj lega pod Menino planino ponuja številne priložnosti, prostora pa je več kot dovolj.
OPG Palić: Ohranjanje Tradicije v Proizvodnji Kozjega Mleka in Sirov
Dobrodošli na OPG Palić! Na naša spletna stran pruža sve informacije o OPG-u Palić, gdje se povezujemo s prirodom i tradicijom. Ponosno vodimo naš obiteljski poljoprivredni gospodarstvo (OPG) u skladu s tradicionalnim metodama, nudeći proizvode vrhunske kvalitete iz našeg domaćeg uzgoja.
O Nama: Srce OPG-a Palić
U OPG-u Palić trudimo se očuvati staru tradiciju. Naš fokus je na proizvodnji kozjeg mlijeka i sireva po provjerenim receptima koje su koristili naši preci. Održavamo visoke standarde brige za životinje, osiguravajući da su naše koze zdrave, sretne i uzgajane na prirodan način. Vjerujemo u održavanje tradicije i prirodnog uzgoja bez upotrebe umjetnih poticaja. Na taj način osiguravamo visoku kvalitetu proizvoda koja dolazi direktno iz srca našeg gospodarstva.
Naši Proizvodi: Bogatstvo Okusa Kozjega Mlijeka
Specijalizirani smo za kvalitetno kozje mlijeko i razne vrste sireva. Na našoj farmi svakodnevno se možete uvjeriti u svježinu i ukus naših proizvoda, koje proizvode naši sretni i zdravi ljubimci.
Poslovi i Događanja: Povezivanje s Zajednicom
Pored proizvodnje, organiziramo različite događaje te surađujemo s lokalnom zajednicom. Pozivamo vas da odaberete događanje i dođete kako biste sudjelovali u našem radu i okusili naše proizvode.
Galerija i Sljedivost: Vizualni Prikaz Našeg Rada
Naša web stranica uključuje i galeriju slika sa naše farme, gdje možete steći dojam o životu na OPG-u Palić. Nije samo riječ o proizvodnji, već i o tradiciji i ljubavi prema tome što radimo.
Kontakt i Narudžba: Vaš Put do Naših Proizvoda
Za sve informacije o našim proizvodima, kontaktirajte nas ili se prijavite za narudžbe putem naše stranice.
Ekološka Kmetija Kastelic: Sadjarstvo in Mlečna Tradicija v Goričkem
Ekološka kmetija Kastelic iz Malega vrha pri Mirni Peči je dober primer ekološke kmetije, ki je tudi prejemnica finančnih sredstev iz naslova Programa razvoja podeželja 2014-2020. Na ekološki kmetiji Kastelic se ukvarjajo predvsem s sadjarstvom. Začeli so z hektarskim nasadom jabolk Topaz, pozneje so sadovnjak razširili še s sortami opal, goldrush, in sanso. Jabolka predelujejo tudi v kis, sok, krhlje in čips. Pridelajo največ pire in ajde, v kolobarju pa še ječmen.
Pred dvema letoma je oče Alojz predal kmetijo mlademu prevzemniku, sinu Jaku, istega leta so uspeli na razpisu iz Programa razvoja podeželja za sofinanciranje obsežne naložbe v sadjarstvo. Rezultat sta dva super sadovnjaka, ki sta s sodobnimi tehnologijami zaščitena pred pozebo, sušo in točo. Nasad jablan iz leta 2009 so nadgradili z makro oroševanjem, najstarejši nasad iz leta 2002 pa popolnoma obnovili ter ga opremili z namakalnim sistemom, mrežo proti toči in delno tudi z mikro oroševanjem, ki jablane ščiti pred pozebo in slano.
Ko so opustili intenzivno prirejo mleka, so prešli na ekstenzivno govedorejo, tako da za svoje potrebe redijo krave dojilje in teleta. Govedorejo so obdržali tudi zato, da si sami pridelajo gnojilo za poljedelstvo. Drugim ponujajo tudi strojne storitve. Najbolj znani so po luščenju pire, ponujajo pa še čiščenje žita, le kmetijam z ekološkim certifikatom pa tudi mletje v moko. Poslovno sodeluje z drugim mladim kmetom.