Pletna, značilen lesen čoln Blejskega jezera, je več kot le prevozno sredstvo; je živi simbol bogate zgodovine, tradicije in kulturne dediščine. Z njeno 7-8 metrov dolgo in okoli 2 metra široko obliko, ravnim dnom, ki se na premcu konično zaključi, ter posebnim pragom na krmi za lažji vstop potnikov, pletna predstavlja edinstveno turistično zanimivost. Krmar, imenovan pletnar, jo stoje poganja z vesli po tehniki, znani kot nemško Stehrudertechnik, kar še dodatno poudarja njeno tradicionalno naravo.
Izvor in razvoj skozi stoletja
Zgodovina pleten sega globoko v preteklost, vse do 12. stoletja. Takrat so bile v proštijski delavnici v blejskem zaselku Zazeru izdelane prve, grobo stesane tovorne čolne, imenovane ledenice. Njihova prvotna namen je bil prevoz gradbenega materiala na otok, kjer so gradili otoške cerkve in druge pomembne zgradbe. S časom, ko so se potrebe razvijale in je romarstvo postajalo vse bolj množično, so ledenicam dodali klopi in mizo, s čimer so se prelevile v plovila, primerna za prevoz ljudi. V dokumentih so ta plovila do konca 20. stoletja še vedno poimenovali "plitvica".
Prave pletne, kot jih poznamo danes, so začeli izdelovati domači tesarji v začetku 20. stoletja. Mojster Blaž Jan st., njegova sinova Blaž in Janez Žumer ter sosed Anton Zupan (Ksel) so med letoma 1900 in 1902 ustvarili prve pletne. Njihov navdih je bila "knezova ladja", čoln, ki ga je leta 1883 dal pripeljati knez Ernst Windisch-Graetz. Ta ladja je bila pomembna obeležitev 600-letnice pridružitve Kranjske habsburškim dednim deželam, ob kateri je cesar Franc Jožef I. s to ladjo doživel vožnjo po Blejskem jezeru. V desetletju pred prvo svetovno vojno so domači tesarji izdelali toliko pleten, da so skoraj popolnoma nadomestile starejše plitvice pri prevozih na otok. Pletne so imele boljše plovne lastnosti in, kar je pomembno, so za razliko od plitvic, ki so zahtevale dva veslača, za svojo premikanje potrebovale le par spretnih rok.
Etimologija imena "Pletna"
Ime "pletna" izhaja iz bavarske besede "Plätten", ki pomeni "plovilo s ploskim dnom". To besedo najdemo tudi v koroški nemščini kot "plette" ali "pletnn", kar označuje "majhno plosko ladjo". Vse te besede imajo svoje korenine v starovisokonemškem "platta", ki je prevzeto iz latinskega "plata" ali "platta", kar pomeni "plovilo s ploskim dnom". Ta etimološka povezava jasno kaže na zgodovinsko naravo in obliko tega posebnega plovila.
Pravice do vožnje in upravljanja
Pravice za lastništvo pleten in izvajanje prevozov po Blejskem jezeru segajo že v 15. stoletje. V tem času so briksenski škofje spodbujali množična ljudska romanja s prodajanjem odpustkov. Lokalni kmetje z Mlina in Zazera, ki so živeli na jugovzhodni obali jezera, so vernike brezplačno prevažali na otok in nazaj. Ta velikodušnost se je spremenila leta 1894, ko je Adolf Muhr, dunajski veletrgovec in lastnik blejske posesti, uradno priznal služnostne pravice 19 hišam oziroma gospodarjem. Te pravice niso zajemale le prevozov ljudi in tovora, temveč tudi druge pomembne privilegije, kot so pravica do zajemanja vode, napajanja živine v Jezernici, pridobivanja ledu pozimi in kopanja. Muhr je te pravice tudi uradno vpisal v zemljiško knjigo pri radovljiški sodniji.
Te služnostne pravice so se ohranile tudi po tem, ko je leta 1919 blejsko posest kupil hotelir Ivan Kenda. Kenda je ohranil te pravice do konca druge svetovne vojne, po kateri je Blejsko jezero postalo "splošno ljudsko premoženje". Avgusta 1948 je Predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije izdalo odločbe o izbrisu služnostnih pravic, kar je pomenilo konec uradno priznanih zasebnih pravic nad jezerom. Kljub tej spremembi so pravice ostale neločljivo povezane z družinami, ki so jih tradicionalno izvajale.
Javna predstavitev Strategije trajnostnega razvoja blejskega turizma 2018-2025
Sodobno upravljanje in status kulturne dediščine
Danes je na Blejskem jezeru aktivnih 24 pleten. Od leta 2002 čolnarji delujejo v okviru čolnarskega združenja "Pletna Bled". Njihovo delovanje poteka po strogih pravilih, ki spominjajo na organizacijo starih cehov, kar zagotavlja ohranjanje tradicije in kakovosti storitev. Izdelovanje pleten in vožnja z njimi po Blejskem jezeru sta bila 5. julija 2019 uradno razglašena za živo kulturno dediščino in vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Ta status potrjuje izjemen pomen pleten kot ključnega elementa blejske identitete in turistične privlačnosti.