Nemčija premore več kot dva tisoč kilometrov morske obale, ki ponuja raznolike počitniške možnosti, kljub temu da temperatura morja redko preseže dvajset stopinj Celzija. Medtem ko številni Nemci poleti letijo v Italijo, Španijo in Grčijo, da bi si privoščili oddih na morju, nekaterim za obisk obale ni treba prestopiti nemških meja. Nemčija sicer ni znana po čudovitih peščenih plažah, kjer bi se lahko kopali vse leto, pa vendar se nekatere plaže v toplejših mesecih do zadnjega kotička napolnijo s turisti. Kopanje v Severnem in Baltskem morju sicer ni tako prijazno kot na sredozemskih obalah, a kljub temu številni radi obiščejo nemško obalo. Poleti, ko se morje dovolj segreje, seveda lahko plavate, se potapljate, sprehajate ob obali, pa tudi jadrate in surfate. Na primernih lokacijah lahko tudi kampirate in se sončite.
Otok Rügen: Največji nemški otok in sončno zatočišče
Ljubitelje sonca in morja že dolgo privablja tudi največji nemški otok Rügen, ki je v povprečju deležen za tretjino več sončnih ur kot preostali deli države. Obiskovalce so na peščeni plaži najfinejšega belega peska pričakovali udobno oblazinjeni ležalniki, še najbolj podobni raztegljivim foteljem, ki so hkrati nudili senco ali zaščito pred vetrom in prostor za shranjevanje oblačil, pijače in hrane. Podobni ležalniki še danes zaznamujejo številne nemške plaže in so lahko prave obrtniške umetnine, ki dosegajo ceno več kot tisoč evrov. Otok Rügen se postavlja s kilometri peščenih obal, na številnih pa boste našli starinske elegantne pletene stole.
Otok zaznamujejo prepadni beli klifi, ki se dvigajo nad peščenimi obalami. Na njem ni večjih mest. Turizem se je začel razvijati v kraju Putbus. Nedaleč od obale si je namreč zamislil poletno rezidenco nemški princ in švedski guverner Wilhelm Malte I. Leta 1810 je v klasicističnem slogu zgradil palačo in spremljajoče objekte ter jih obdal z lepim parkom. Palače danes ni več, a ohranile so se mnoge zgradbe, ki so spremenjene v galerije, butične trgovine in restavracije. Skrbno urejeni so tudi vrtovi in parki, ki jih krasijo številni grmi vrtnic, oblikovani kot manjša drevesa. Osrednji del kraja je park, ki ga zaradi ovalne oblike imenujejo tudi Cirkus. V sredini stoji visok obelisk, do katerega vodi več poti. Kraj je povezan tudi z železniško progo. Tu se konča odsek stare ozkotirne železnice, ki povezuje nekatera obalna letoviška mesta.
Otok Rügen se ponaša z več kot šestdesetimi kilometri plaž, med katerimi so nekatere na voljo nudistom. Najlažje dostopne so na jugovzhodnem delu in tu so že pred stoletjem nastali letoviški kraji Binz, Baabe, Sellin. Zadnji me je navdušil z dolgo promenadno ulico, ob kateri se vrstijo številne stare vile in hoteli. Največje presenečenje me je čakalo na koncu promenade, ki se čez peščen nasip spusti k obali. Z vrha nasipa se odpre pogled na slikovit lesen pomol, ki je za mnoge najlepši v Nemčiji. Pomol Sellin je star že več kot stoletje, odprli so ga leta 1906, ponovno zgrajen pa leta 1998. Pomol je dolg več kot tristo metrov, prvotni, ki so ga odprli leta 1906, pa je bil še pol daljši. Na njem je bilo nekoč poleg restavracije urejeno priljubljeno plesišče. V preteklosti so ga ogrožale nevihte in pozimi led, tako da so ga morali celo podreti. K sreči so leta 1998 po nekdanji podobi zgradili novega in danes ga lahko ponovno občudujete v vsej njegovi veličastnosti.
Velik del otoka je zaščiten kot naravni park. Še posebno slikovit je severovzhodni del z visokimi apnenčastimi klifi. Najbolj privlačen je najvišji, imenovan Kraljevi stol. Ponekod se je mogoče spustiti do obale, obiskati pa velja še informacijsko središče. V njem so postavljene številne interaktivne razstave, ki omogočajo spoznavanje nastanka tega območja in njegovih naravnih posebnosti. Snovalci parka skrbijo za ohranjanje narave, zato so parkirišča oddaljena dobra dva kilometra od informacijskega središča. Če vam ni do hoje, si lahko omislite vožnjo z organiziranim javnim prevozom. A prav pohodništvo je tisto, zaradi česar ta del otoka obišče večina turistov. Rügen me je v nekaj dneh prepričal z naravno ohranjeno razčlenjeno obalo in ležernim vzdušjem, tako kot v preteklosti mnoge slavne obiskovalce, od Bismarcka, Einsteina do Thomasa Manna.
Otok Rügen je iz osrednje Slovenije oddaljen 1200 kilometrov. Kljub avtocestni povezavi si je za pot dobro vzeti vsaj dva dni. Najcenejša možnost prenočevanja je kampiranje, cene pa so podobne kot v Sloveniji.
Stralsund: Hanzeatsko mesto in vrata na Rügen
Preden sem uzrl vabljivi otok Rügen, se mi je v zgodnjem jutru ponudila priložnost za postanek v privlačnem središču starega trgovskega mesta Stralsund. Pristanišče je bilo v času trgovske zveze Hansa eno izmed najpomembnejših v tem delu Evrope in je premoglo kar nekaj sto trgovskih ladij. Iz tistih časov se je ohranila vrsta zgradb, ki tvorijo staro mestno jedro in so danes pod Unescovo zaščito. Najbolj znamenita je mestna hiša, slikovita opečnata stavba s konca 13. stoletja. S svojo podobo daje pečat velikemu trgu Alten Markt, ki ga obdajajo hiše iz različnih obdobij in cerkev sv. Nikolaja. V gotskem mestu Stralsund je najbolj znamenita stavba mestna hiša s konca 13. stoletja. Cerkve me sicer med raziskovanjem mest ne pritegnejo posebno, toda tu se nisem mogel upreti obisku luteranske Marijine cerkve - Marienkirche, pravzaprav le njenega neobičajnega opečnatega zvonika, s katerega sem bil deležen najlepših razgledov na staro mestno središče in bližnje pristanišče pa tudi okoliške otoke.
Postanki v nekaj gostinskih lokalih so naredili sprehod po mestu še privlačnejši. Prevladujejo morske specialitete in namesto hamburgerjev si lahko v kioskih privoščite sendviče z ocvrtimi ribami ali rakci. Mestno središče je mogoče raziskovati peš. Poleg nekaj muzejev si velja ogledati predvsem sodoben akvarij Ozeaneum. Osrednji del je devet metrov globok akvarij v obliki cilindra. Pristaniški del mesta je vedno živahen. Tu pristajajo tako ladje križarke kot jahte in jadrnice. Med temi je še posebno veličastna šolska trijambornica Gorch Fock I., zgrajena leta 1933. Je skrbno obnovljena, a se ne podaja več na plovbo.
Stralsund je bil prijetno ogrevanje za spoznavanje bližnjega otoka Rügen. Tja se meščani radi podajo vsak konec tedna, poleti pa postane priljubljeno berlinsko kopališče, saj je nemška prestolnica oddaljena le tri ure vožnje po avtocesti.
Sylt: Nemški St. Tropez in oaza luksuza
Medtem ko številni Nemci poleti letijo v Italijo, Španijo in Grčijo, da bi si privoščili oddih na morju, nekaterim za obisk obale ni treba prestopiti nemških meja. V Severnem morju je otok Sylt, ki privabi številne, ki si sicer radi privoščijo luksuzni dopust na Capriju, Mikonosu ali Hvaru. Otoki v hladnem Severnem morju običajno niso na seznamu bogatih turistov. Izjema je nemški otok Sylt, ki je še vedno priljubljeno počitniško mesto za premožne in slavne.
Sylt je največji med nemškimi severnofrizijskimi otoki, ki so v Severnem morju ob obali Schleswig-Holsteina. Poznan je postal v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer kot kraj za zabavo - Ibiza pred Ibizo. Ko je tam dopustoval premožni nemški plejboj Gunter Sachs, so se zvezdniki z vsega sveta zgrnili na bleščečo novo destinacijo. Številni slavni in pomembni, vključno s takratno Sachsovo ženo, francosko igralko Brigitte Bardot, so na otok prišli zaradi divjega nočnega življenja, ekstravagantnega življenjskega sloga in prve nudistične plaže v Nemčiji. Še danes privablja turiste s svojimi letovišči ob plaži, hoteli s petimi zvezdicami in vrhunskimi restavracijami. Eden njegovih najbolj znanih luksuznih hotelov je hotel Budersand s pogledom na morje. Ima spa, igrišče za golf in restavracijo z dvema Michelinovima zvezdicama - vse, kar potrebujejo tisti z globljimi žepi. Gostje restavracije Sol’ring Hofa lahko poskusijo meni s šestimi, sedmimi ali osmimi hodi - slednji stane okoli 310 evrov.
Seveda Sylt ponuja še kaj drugega kot samo razkošje. Čeprav ne gre za sredozemski otok, je narava izjemno lepa in posebna. Otok tako obiskovalce očara tudi s svojo divjo pokrajino. Tam najdemo 40 kilometrov plaž za poživljajoče sprehode ob morju in znamenitih peščenih sipinah. Del otoka obdaja Waddensko morje, ki je pod Unescovo zaščito. Ob oseki se lahko obiskovalci odpravijo na vodene sprehode po blatnih ravninah in opazujejo biotsko raznovrstnost ter edinstven ekosistem plimskih ravnin. Na otok vam ni treba s trajektom, saj je z nasipom povezan s kopnim.
Otok Sylt, ki je med obiskovalci poznan kot nemški St. Tropez. Ob Severnem morju se raztezajo neskončne peščene sipine s šopi trave, med obiskovalci pa je kraj poznan kot nemški St. Tropez. Pogled na peščeno plažo s tipičnimi syltskimi pletenimi naslonjači. Z dolgim pasom peščene plaže, vzdolž katere so razpostavljene "Strandkorb", pokriti pleteni naslonjači, ki varujejo blede arijske dopustnike pred soncem, vetrom in ostalimi elementi, ki jim je izpostavljen ta otok v Frizijskem otočju v Severnem morju, je Sylt videti kot eden tistih akvarelov iz 19. stoletja. Morje na Syltu je tako neoporečno, da je Sylter Royal tudi eden redkih proizvajalcev ostrig, ki lahko te školjke prodajajo naravnost iz vode, brez postopka očiščevanja. Sylter Royal je edina farma ostrig v Nemčiji - in ena najbolj severno ležečih v Evropi. "Ostrige veljajo za luksuzno dobrino, a pri nas nanje ne gledamo tako, ampak kot na vsak produkt trdega dela kmetov - in zaradi svoje slanosti, mineralnosti in polnega okusa najboljši odraz terroirja Sylta," razlaga lastnik Sylter Royala.
Nepremičnine na Syltu so najdražje v Nemčiji. Vsako poletje se nad Sylt zgrnejo protestniki, ki so jim otoške oblasti zdaj odredile zaprto območje blizu letališča. Sylt je postal tako drag, da se je danes tudi velik del domačinov, ki delajo v tamkajšnjih hotelih, restavracijah, barih in trgovinah, primoran vsakodnevno voziti v službo s celine. Syltski monopoli. Ampak za to je potrebno globlje od embalaže, da pridete do neobrušenih syltskih biserov. Eden takih je dvigovanje pasti za rake z Ingom Mansnom, zadnjim ribičem z licenco na otoku, pa eksperimentalni ekološki vinogradi s sortami, ki so preživele filoksero in plezanje na traktor v nalivu med oseko, da bi prišli do ostrig. Sylt so blatni zaboji starih vinskih steklenic, preraščenih s školjkami, ki so služile kot uteži za vreče z ostrigami. Sylt so lesene barake na plaži, v katerih strežejo kadeče se lonce morskih polžkov. Sylt so stojnice s sveže pečenimi kruhki s kozicami s česnovo majonezo namesto s tartufovo emulzijo, Sylt so turbulentne plovbe s kapitanom Janom, ki na svojem ladijskem radiu vrti Funky Town, medtem ko skuša obdržati svoje plovilo pokonci v tako nemirnem morju, da se zdi, da bo Sylt vaše zadnje počivališče. Rešilni pas je potisnjen nekje globoko pod sedeže, obvezna oprema sta steklenica džina in posoda z bomboni Haribo.
Cuxhaven: Klimatsko letovišče in vrata v Vadensko morje
Cuxhaven, najsevernejša točka Spodnje Saške v Nemčiji, leži tik ob Severnem morju ob izlivu reke Elbe in je eno najbolj priljubljenih nemških obmorskih krajev za enodnevne izlete iz Hamburga, Bremna in okolice, pa tudi eno večjih klimatskih letovišč za daljše poletne počitnice. Poleg uživanja na plaži in ogledov zgodovinskih in arhitekturnih znamenitosti mesta je Cuxhaven tudi odlično izhodišče za raziskovanje Unescovega Vadenskega morja, enodnevne izlete na otoke Helgoland, Neuwerk in druge, daljše sprehode in kolesarjenje po okoliških, z vresjem poraslih obalnih sipinah in še več.
Cuxhaven je razdeljen na 3 dele, in sicer Duhnen, Döse in Sahlenburg, najlepše kilometre dolge peščene plaže pa najdemo v predelu Duhnen. Slednje spremlja dolga, lepo urejena promenada s pripadajočimi gostinskimi lokali, otroškimi igrišči in trgovinicami, sledi umetno oblikovana varovalna sipina, za njo pa kilometri kolesarskih prog. Severno nemške plaže so meni osebno najbolj privlačne prav zaradi tehle tipičnih „Strandkorb“ košar, ki so v Cuxhavnu obarvane v fotogenično živo rumeno. Slednje so še kako priročne tu na severu, kjer konstantno piha, saj obiskovalce plaže varujejo pred sunki vetra. Njihovo uporabo se ponavadi plača po uri oziroma se jih najame kar za cel dan. Vse košare so tudi oštevilčene, zato lahko ponekod že po internetu predhodno rezervirate točno določeno. Verjamem, da obstajajo pari, ki vsako leto v istem obalnem letovišču preživijo poletne počitnice in vsako leto želijo isto številko Strandkorb košare.
A čeprav imam, kljub vetru, res rada nemško obalo, se ta ljubezen nanaša bolj na kopenski del obale, kot pa na morje samo. Ker je morje, ne samo da ledeno mrzlo, na severni nemški obali je tudi precej motno na račun blatnega dna in s tem tudi vizualno manj privlačno. Poleg tega se, sploh ob oseki, plitvina vleče v nedogled, ob plimi pa nastajajo nevarnejši valovi.
Med kontinentalno severno Evropo in Frizijskimi otoki, ki ležijo ob obalah Nizozemske, Nemčije in Danske se nahaja največja zaščitena morska blatna pokrajina na svetu, ki se po nemško imenuje Wattenmeer, po nizozemsko Waddenzee, po dansko Vadehavet in po naše Vadensko morje. Območje, ki zaradi svoje bogate flore in favne ter izjemne pokrajine spada na seznam Unescove svetovne dediščine, je priljubljena izletniška točka predvsem za nemške turiste, mednarodnih turistov je le za vzorec. Na več točkah severno nemške obale lahko v sklopu organiziranega izleta raziskujete to enkratno pokrajino. Najbolj priljubljeni so t.i. Wattwanderung pohodi, kjer se peš odpravite z obale do enega izmed otokov - iz Cuxhavna greste tako lahko peš do otoka Neuwerk, lahko pa seveda izberete krajšo turo in se sprehajate bližje celini. Tovrstni pohodi so možni le v času oseke in z uradnim vodičem. Tisti, ki neradi hodijo, lahko v Cuxhavnu izberejo tudi jahanje konjev oziroma vožnjo s kočijo po Vadenskem morju.
Ker me ponavadi bolj kot sicer res lepo urejena nemška obalna mesta vseeno privlači prav narava in pokrajina okoli njih, smo tudi tukaj dodobra spoznali zanimivo območje po imenu Cuxhavener Küstenheide. Izraz “Heide” sicer opisuje pokrajino poraslo z vresjem, najbolj znana je gotovo Lünebürger Heide, v tem primeru pa gre za posebno, obalno različico. Območje se namreč nahaja tik ob Vadenskem morju, na razgibanih belih peščenih sipinah in barjanskih traviščih, kjer so speljane številne lahke pohodne poti.
Začetki turizma v kraju Cuxhaven segajo že v 19. stoletje, vse od leta 1964 pa je kraj uradno priznan tudi kot zdraviliško obmorsko mesto oziroma po nemško Seeheilbad. Posledično tako tu najdemo lepo število krasnih spa hotelov, restavracij, promenad, parkov, bazenskih kompleksov in podobnega. Najde se tudi kakšen kamp in pa seveda apartmaji. Kot že omenjeno je v okolici Cuxhavna ogromno kolesarskih poti, pravzaprav kar okoli 200 km. Kolesa si lahko sposodite na več točkah, kolesarjenje pa je tu res odlična izbira za raziskovanje okolice tudi zato, ker je pokrajina povsem ravninska. Lahko se udeležite tudi enega od številnih organiziranih kolesarskih izletov, ki vključuje tudi prenočišča in vodenje. Zanimivo je tudi pristanišče z valobranom po imenu „Alte Liebe“, ki v prevodu pomeni „stara ljubezen“, iz leta 1733. Danes stoji tu tudi razgledna ploščad s sprehajališčem, oglejte pa si tudi zaščitni simbol mesta Cuxhaven, t.i.
Dobre 3 km² velik otok v Unesco-vem zaščitenem Vadenskem morju je Neuwerk eden izmed manjših nemških otokov, ki jih je v državi vsega skupaj mimogrede kar preko 80. Otok je znan po gnezdih za ptice in s tem privablja številne ornitologe in ljubitelje narave. Obiščite info center Nationalpark Haus, kjer izveste več o otoku in zanimivem Vadenskem morju, sicer pa je med obiskom Neuwerka največje doživetje prav pot do tja. Lahko izberete daljši peš pohod (obvezno v organizirani skupini, saj so ključnega pomena časi plime in oseke), jahanje s konji ali pa vožnjo s posebno konjsko vprego.
Med obiskom tega dela Nemčije toplo priporočam tudi obisk najmanjšega naravnega rezervata v državi, divjega otoka Helgoland, ki na trenutke bolj spominja na kakšno Irsko, Islandijo in Norveško kot pa Nemčijo. Na le 1m² zemlje sredi razburkanega severnega morja vas čaka razgledna 3km dolga krožna pot po imenu Klippenrandweg, ki vas vodi mimo gnezd ptic na strmih rdečih klifih, najbolj znanega klifa Lange Anna, glavnega mesta, peščenih plaž, svetilnika, travnikov, kjer se pasejo ovce in še kaj bi se našlo. Na sosednjem, še manjšem nenaseljenem otoku si lahko ogledate še kolonijo tjulnjev. Na otok se pride z ladjo iz krajev Cuxhaven, Bremerhaven, Wilhelmshaven, Hamburg in Büsum.
Cuxhaven je torej še eno tistih nemških obalnic mestec, ki ga bom vsekakor pogrešala, ko se enkrat preselim. Če se potepate po tem delu države se le ustavite in poglejte, kaj ponuja, izlet pa lahko združite še v bližino Bremna, Bremerhavna, ostalih koncev nemške severne obale, pa seveda tudi Hamburga.
Drugi nemški otoki: Amrum, Föhr, Hiddensee in Norderney
Nemški otoki so med seboj izjemno različni, nekaj pa imajo skupnega: vabijo vas, da se sprostite in uživate. Čakajo vas edinstvena narava, družinam prijazne storitve in kraji, na katerih se srečata užitek in pomorski način življenja.
Amrum: Otok Amrum: sipine. Na aktivne in sproščujoče počitnice vas tam vabijo svež morski zrak, muljaste plitvine in večkilometrska plaža. Okoli 20 kvadratnih kilometrov velik otok leži sredi narodnega parka Schleswig-Holsteinisches Wattenmeer. Ponaša se z značilno deset kilometrov dolgo in do poldrugi kilometer široko peščeno plažo Kniepsand. Ponuja popolne valove za deskarje, jadralce in kajtarje. Če pa želite športne aktivnosti opazovati od daleč, se lahko povzpnete na svetilnik in uživate v razgledu. Amrum pa je zanimiv tudi za ljubitelje ptic. V sezoni gnezdenja otok naseljuje na tisoče morskih in obalnih ptic, ki jih lahko opazujete na pohodih po muljastih plitvinah. Na obisk lahko pridete tudi pozimi: takrat lahko občudujete tradicionalne frizijske hiše, krite s slamo, si privoščite izvrsten obrok v ribji restavraciji in se nato usedete še v katero od pivnic ob obali.
Helgoland: Helgoland: skalna formacija Lange Anna. Otok se ponaša z edinstveno naravo in blagim morskim podnebjem. O Helgolandu, ki leži daleč od obale Severnega morja, pogosto slišimo, da je edini nemški otok na odprtem morju, čeprav to v geografskem in pravnem smislu ni povsem res. Odmaknjena lega otoka in odsotnost avtomobilov zagotavljata, da v zraku skoraj ni cvetnega prahu, zato je Helgoland idealna destinacija za alergike. Obiščete lahko tudi sestrski otoček Düne, ki je popoln za sončenje na plaži. Helgoland lahko raziskujete po kateri od tematskih poti, ki vas mimo edinstvene flore in favne vodijo do naravnega rezervata Lummenfelsen, ki se lahko pohvali z največjo gostoto valečih ptic v Nemčiji. Ko vas napade lakota, pa si le privoščite edinstvenega helgolandskega jastoga, ki ga lahko kupite na eni od spomeniško zaščitenih stojnic v pristanišču.
Föhr: Otok Föhr, počitnice na »frizijskih Karibih« Nieblum: deskanje jeseni. Če se boste iz Dagebülla podali na kratko plovbo mimo otočkov Halligen do »frizijskih Karibov«, se boste takoj odklopili od hektičnega vsakdana. Za popolno sprostitev namreč poskrbi že sama pot. Trajekt ležerno pluje po narodnem parku Schleswig-Holsteinisches Wattenmeer, ki daje dom več kot 10.000 živalskim in rastlinskim vrstam, od leta 2009 pa je del Unescove svetovne dediščine. V zavetrju otokov Amrum in Sylt leži Föhr, zeleni otok, ki je dom izjemno raznovrstne flore, zaradi česar mu včasih pravimo kar frizijski Karibi. Tam bodo ob 15 kilometrov dolgi peščeni plaži južno od trajektnega pristanišča Wyk na svoj račun prišli ljubitelji vodnih športov. Otok pa ima tudi vznemirljivo zgodovino in običaje: podrobneje jih lahko spoznate v Frizijskem muzeju ali na vsakoletnem festivalu Biikebrennen, na katerem s kresovi odganjajo zimo.
Hiddensee: Otok Hiddensee: svetilnik Hiddensee ob morju. Poleg tega se baltski otok ponaša tudi z različnimi galerijami, muzeji, literarnimi večeri in koncerti. Hiddensee, ki leži v Baltskem morju zahodno od največjega nemškega otoka Rügen, je velik malce manj kot 19 kvadratnih kilometrov. Otoček, ki mu domačini ljubkovalno pravijo »Söte Länneken« (v prevodu Sladka dežela), je del narodnega parka Vorpommersche Boddenlandschaft in svoje goste navdušuje s privlačno in raznoliko naravo. To cenijo tudi številni pisci in umetniki, ki na otoku že desetletja puščajo svoj pečat. S pestro ponudbo dogodkov je Hiddensee tako poznan tudi otok kulture. Družine otok raziskujejo peš, s kolesom ali na konju. Za Hiddensee je značilen rakitovec, ki raste vsepovsod po otoku, njegovi plodovi pa so izvrstni v pecivu ali kot sok.
Norderney: Norderney: sprehajališče sredi narave, obsijano s soncem. Kar 85 odstotkov površine otoka, ki obsega okoli 26 kvadratnih kilometrov, je del zaščitenega narodnega parka Niedersächsisches Wattenmeer, ki je znan po edinstvenih muljastih plitvinah. Tam pa na svoj račun ne boste prišli le ljubitelji narave, temveč tudi navdušenci nad vodnimi športi, kolesarji in pohodniki. Poleg tega je Norderney pomembna zdraviliška destinacija, poznana zlasti po centrih terapije thalasso. Tam na vaš obisk čakata Bade:haus, največji center thalasso v Evropi, in najstarejše nemško zdravilišče ob Severnem morju, umeščeno v čudovito naravo.
Prijetno potepanje in raziskovanje nemških otokov!