Muzejska hiša v Semiču predstavlja edinstveno potovanje skozi bogato zgodovino, naravne posebnosti in živo dediščino Bele krajine. S svojo skrbno urejeno zbirko ponuja vpogled v preteklost, ki je oblikovala ta slikovit slovenski prostor, hkrati pa poudarja njegov neprecenljiv naravni in kulturni pomen. Gre za prostor, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo, kjer se ohranjajo spomini in kjer se odkrivajo manj znane zgodbe.
Center Narave Bele Krajine: Biotsko Bogastvo in Živi Fosili
V srcu muzejske hiše se nahaja Naravoslovna zbirka, imenovana CENTER NARAVE BELE KRAJINE. Ta zbirka ponuja fascinanten vpogled v edinstveno naravno okolje Bele krajine, ki je znana po svoji biotski pestrosti. Med razstavljenimi eksponati izstopa Keslerjev golobček, ki bi ga na prvi pogled lahko zamenjali za ptico. Vendar pa ta nenavadna žival nima kril, temveč plavuti, kar poudarja njeno edinstvenost in prilagoditev na vodno okolje. Odkrivanje takšnih podrobnosti obiskovalcem omogoča globlje razumevanje lokalne favne in flore.
Posebej zanimiv del naravoslovne zbirke je posvečen Jalžićevi kongeriji (Congeria jalzici), živemu fosilu iz geološke dobe terciarja. Ta školjka, ki je velika dobrih 13 mm, je preživela neverjetnih 50 milijonov let, vključno s premikanjem celin, izumrtjem dinozavrov, oblikovanjem belokranjskega kraškega podzemlja in celo onesnaženjem v 20. stoletju. Jalžićeva kongerija prebiva v podzemskem zaledju reke Krupe, njeno ohranjanje pa je ključnega pomena za razumevanje geološke zgodovine regije. V živo je ta slovenski biser dostopen le izkušenim potapljačem v Izviru jamske školjke, ki se nahaja kilometer od izvira Krupe. To dejstvo poudarja ranljivost in redkost te vrste ter potrebo po njeni zaščiti. S tem se obiskovalcem ponuja priložnost, da spoznajo ne le naravne lepote Bele krajine, ampak tudi njeno geološko dediščino, ki sega v globoko preteklost.
Poleg tega zbirka odpira tudi vprašanja o lokalni identiteti in naravnih simbolih. Ob omembi "nežnih belokranjskih lepotic" se mnogi spomnijo na bele breze v steljnikih. Ta primerjava poudarja povezanost lokalnega prebivalstva z naravo in njen vpliv na kulturno izročilo.
Zgodovinska Zbirka: "Semič v Dvadesetih Slikah" in Puntek
Zgodovinska zbirka, poimenovana KRAJEVNA ZBIRKA "SEMIČ V DVAJSETIH SLIKAH", popelje obiskovalce skozi zgodbe in tradicije Semiča. Ena od zanimivosti, ki jo ta zbirka razkriva, je "puntek". Ta simpatična beseda označuje nekaj majhnega in prijetnega, s čimer so nekoč krasili semiške neveste. Odkrivanje pomena punteka omogoča vpogled v lokalne običaje in oblačilno dediščino, ki je bila nekoč pomemben del poročnih obredov. Ta zbirka je skrbno pripravljena s pomočjo profesorice zgodovine Rose Mohar, ki je posvetila veliko časa raziskovanju skrivnosti semiških hiš. Njeno delo je omogočilo, da so številni edinstveni spomini, zgodbe in anekdote o posameznikih in družinah, ki so nekoč živeli v semiških hišah, ohranjeni za prihodnje rodove. Trško jedro Semiča se je skozi mnoga stoletja postopoma razvijalo okoli farne cerkve sv. Štefana, in prav v teh hišah, ki še danes stojijo, se skrivajo številne zgodbe.
Vinogradniška Zbirka: Vinska Vigred in Róvaš
VINOGRADNIŠKA ZBIRKA je posvečena bogati vinogradniški tradiciji Bele krajine, ki je tesno povezana s Semičem. Malokdo ve, da je slavna belokranjska prireditev Vinska vigred pred mnogimi leti nastala prav v Semiču, kasneje pa so jo Semičani podarili Metličanom. Ta anekdota priča o zgodovinski povezanosti in kulturnih izmenjavah med sosednjimi kraji. V tej zbirki obiskovalci lahko izvejo še mnogo zanimivega o belokranjski vinogradniški tradiciji. Posebej zanimiv je podatek o soseskih zidanicah, ki so služile kot "vinske banke". V teh shrambah so nekoč s pridom uporabljali "róvaš" za zapis vinskega dolga. Róvaš je bil poseben leseni pripomoček, ki je služil kot dokazilo o zadolženosti za vino, kar priča o specifičnih načinih poslovanja in zaupanja v preteklosti. Ta zbirka omogoča vpogled v gospodarsko in socialno življenje prebivalcev Bele krajine skozi stoletja ter razkriva, kako je vinogradništvo oblikovalo njihovo kulturo in vsakdan.
Lončarski Atelje SEM: Živa Lončarska Tradicija
Poleg zgodovinskih in naravoslovnih zbirk, Muzejska hiša Semič ponuja tudi sodobno izkušnjo skozi Lončarski atelje SEM. Ta atelje deluje kot živ del Slovenskega etnografskega muzeja in je zasnovan kot prostor za oblikovanje gline in porcelana, izobraževanje, eksperimentalno in raziskovalno dejavnost ter izdelavo in predstavitev lončarskih izdelkov. Atelje ponuja vpogled v tradicionalno lončarstvo, hkrati pa spodbuja sodobne pristope k oblikovanju in umetniški proizvodnji. Udeležencem so na voljo delavnice, kjer se lahko naučijo različnih tehnik obdelave gline. Cene delavnic se razlikujejo glede na število srečanj, pri čemer je prvo srečanje dražje. V ceno so običajno vključeni glina in žganje, medtem ko je za posodico potrebno doplačati. Delo poteka v manjših skupinah (4-6 oseb), kar omogoča individualno pozornost in boljše učenje. Vpis je možen skozi vse leto, vendar je pomembno, da udeleženci upoštevajo predpisane ure in skrbijo za čistočo ateljeja. Za delavnice je potrebna zaščitna obleka, kot je predpasnik. Atelje ponuja tudi možnost naročila portretov in različnih replik, kar še dodatno poudarja njegovo vsestranskost. S tem atelje skrbi za ohranjanje in razvoj lončarske obrti, ki je pomemben del slovenske kulturne dediščine.
Obiskovalci o Muzejski Hiši Semič
Obiskovalci Muzejske hiše Semič so izrazili izjemno navdušenje nad prenovo in vsebino. Komentatorji, kot so Irena, Lovro in Marjana, Tadeja Plut, Jože, Antonija ter Metka Starešinič, poudarjajo čudovit ambient, bogat izbor vsebin ter poučen in pregleden prikaz zgodovinskega in naravnega okolja Bele krajine. Pohvalili so smisel in čut za dediščino, ki je bil viden pri ustvarjanju razstav. Številni so bili presenečeni nad drugačnim načinom prikaza, kot so ga bili vajeni prej, in izrazili navdušenje nad lepoto Bele krajine, ki je prikazana na poseben način. Metka Starešinič je posebej omenila, da je razstava vredna ogleda za vsakogar in da bodo zagotovo pripeljali šolske otroke. OŠ Center Novo mesto je izrazila zahvalo za vrhunsko vodenje, ki jih je očaralo s čudovitim ambientom in kakovostno vsebino, ter pohvalila pristno belokranjsko prijaznost. Janez Zelnik, predsednik MDI Kranj, se je zahvalil osebju TIC Semič in KC Semič za podporo pri ogledu Muzejske hiše Semič, ter ocenil obisk kot izredno lep. Ti odzivi potrjujejo, da je Muzejska hiša Semič pomembna kulturna destinacija, ki ponuja bogato in nepozabno izkušnjo obiskovalcem vseh starosti.