Splošna bolnišnica Maribor, kot eden ključnih stebrov zdravstvenega sistema na vzhodu Slovenije, se v zadnjih letih sooča z vrsto kompleksnih izzivov. Ti segajo od povečanega števila pacientov z respiratornimi obolenji, ki obremenjujejo urgentne službe, do notranjih organizacijskih in kadrovskih težav, ki vplivajo na kakovost obravnave in delovne pogoje zaposlenih. Analiza nedavnih dogodkov in poročil razkriva sliko bolnišnice, ki se kljub naporom osebja bori z omejenimi kapacitetami in potrebo po nenehnih prilagoditvah.
Povečan pritisk na urgentne centre: Sezona respiratornih obolenj in njene posledice
Vrhunec sezone respiratornih obolenj, ki vključuje gripa, respiratorni sincicijski virus (RSV), covid-19 in pljučnico, je v zadnjih mesecih močno obremenil zdravstvene ustanove po vsej državi. Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je poročal o izjemno visokem številu obiskov urgentnih bolnikov s temi obolenji. Posledično se je na urgenci infekcijske klinike in na internistični prvi pomoči bistveno povečal čas zdravstvene obravnave.
Ta povečan pritisk se je odrazil tudi v Splošni bolnišnici Maribor. Oddelki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor so zabeležili polno zasedenost postelj, kar je sicer že ustaljena praksa v teh obdobjih, vendar osebje kljub temu stanje obvladuje. Kot so potrdili za Maribor24.si, opažajo tudi v mariborskem Urgentnem centru povečan dotok pacientov. Predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana, Tatjana Lejko Zupanc, je za Televizijo Slovenija pojasnila, da se na kliniki trudijo čim bolje prilagoditi razmeram, vključno s kadrovsko okrepitvijo pred prazniki z zaposlenimi iz drugih enot kliničnega centra, saj so pričakovali večji pritisk. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je ob tem opozoril, da se za birokratskimi opozorili skrivajo stiske bolnikov in zaposlenih, saj ljudje včasih ostanejo "zdravljeni" na hodnikih, ker ni dovolj prostora na oddelkih za njihovo varno obravnavo.
Notranji izzivi in organizacijske pomanjkljivosti: Primer preminule pacientke
Nedavni izredni notranji nadzor v Splošni bolnišnici Ptuj in UKC Maribor je razkril resne nepravilnosti pri obravnavi in zaplete, ki so vodili v smrt 49-letne pacientke iz okolice Ptuja. Ta primer, ki ga je podrobneje predstavil časopis Dnevnik, osvetljuje kritične točke v zdravstvenem sistemu in poudarja pomen doslednega spoštovanja strokovnih standardov ter pravočasnega ukrepanja.
Pacientka je bila oktobra 2022 hospitalizirana v ptujski bolnišnici zaradi vnetja žolčnih kanalov in žolčnih kamnov. Med hospitalizacijo so jo trikrat poslali v ljubljanski UKC na odstranitev žolčnih kamnov, nato pa so jo v začetku novembra odpustili. Svojci so pozneje izvedeli, da je en kamen ostal neodstranjen. Januarski izredni strokovni nadzor v ptujski bolnišnici je pokazal, da bi bilo treba pacientko v roku enega do dveh mesecev po odpustitvi ponovno operirati za odstranitev žolčnika.
Konec novembra 2022 se je pacientka vrnila v ptujsko bolnišnico zaradi hudih bolečin v trebuhu in bruhanja. Po mnenju komisije jo je zdravnik specializant brez posvetovanja z nadrejenim odpustil domov in jo naročil na pregled čez teden dni. Ker se ji je stanje doma močno poslabšalo, so jo ponovno prepeljali v ptujsko bolnišnico, od tam pa zaradi vnetja žolčnika v UKC Maribor.
Strokovni nadzor, ki ga je komisija v UKC Maribor opravila septembra lani, je potrdil več nepravilnosti. Ob poslabšanju stanja pacientke, dan po sprejemu v bolnišnico in dva dni pred smrtjo, zdravnica ni prepoznala septičnega šoka, temveč je sumila na srčno popuščanje in predpisala furosemid. Ta aplikacija, glede na ugotovitve poročila, ni bila primerna, saj je pacientka potrebovala dodatno intravenozno tekočino.
Komisija je ugotovila tudi, da so pacientko zdravili na navadnem oddelku, čeprav bi jo morali ob sprejemu ali ob poslabšanju stanja hospitalizirati v enoti za intenzivno nego. To so označili za "hudo organizacijsko pomanjkljivost". Po odpovedi več organskih sistemov je bila premestitev sicer predvidena, a zaradi zasedenosti ni bila izvedljiva. Pacientka je nato med premeščanjem doživela zastoj srca, po reanimaciji so ji odstranili kamen iz žolčevoda. Umrla je naslednji dan, vzrok smrti v obdukcijskem zapisniku pa je navedena odpoved srca, razlog pa ni pojasnjen.
Komisija je vpletenim zdravnikom naložila ukrepe, kot so dodatno strokovno usposabljanje, delo pod nadzorom mentorja ter pisno opozorilo. Oddelek za gastroenterologijo na interni kliniki UKC Maribor pa je bil pozvan, naj z najvišjo prioriteto vzpostavi delovanje enote za intenzivno nego.
Pogoji zdravljenja na oddelku B2: Odvzeta jedilnica in telovadnica
Oddelek B2 na Enoti za zdravljenje odvisnosti v UKC Maribor se sooča z resnimi težavami glede pogojev zdravljenja, ki naj bi kršili temeljne pravice pacientov. Zdravljenci so v odprtem pismu zahtevali takojšnjo odpravo nevzdržnih pogojev.
Glavna težava je odvzeta jedilnica in prostor za izvajanje telesne aktivnosti, kar naj bi bistveno poseglo v organizacijo in kakovost terapevtskega procesa. Obroki se izvajajo po sobah, na hodnikih in v terapevtskih prostorih, kar je z vidika higiene, organizacije dela in spoštovanja človeškega dostojanstva neprimerno. Prav tako se telesna aktivnost, ki je ključni element rehabilitacije pri zdravljenju odvisnosti, izvaja na hodnikih in v prostorih, ki niso primerni za vadbo, kar povečuje tveganje za poškodbe in zmanjšuje učinkovitost rehabilitacijskega programa.
Slabšanje stanja poslabšuje prezasedenost oddelkov, zaradi česar ni mogoče zagotavljati ustreznih bivalnih pogojev in izvajati zdravljenja v skladu s strokovnimi standardi. Zdravljenci menijo, da opisano stanje predstavlja kršitev 3. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), ki določa pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, 5. člena, ki zagotavlja spoštovanje pacientovega dostojanstva, ter 11. člena, ki določa pravico do ustreznih pogojev zdravljenja. Zahtevajo takojšnjo obravnavo situacije, izvedbo nadzora, pripravo načrta za odpravo nepravilnosti ter pisno poročilo o sprejetih ukrepih in časovnici njihove izvedbe, da bi zagotovili pogoje za varno, zakonito in dostojanstveno zdravljenje.
Finančni izzivi in kadrovske težave: Negativno poslovanje in umikanje soglasij
Splošna bolnišnica Maribor se je v letu 2023 soočala tudi s finančnimi izzivi. Do konca junija je ustvarila nekaj manj kot 7,8 milijona evrov izgube, do konca oktobra pa je zabeležila presežek prihodkov nad odhodki v višini 3,4 milijona evrov. Ta nihanja lahko odražajo kompleksnost finančnega upravljanja v velikih zdravstvenih ustanovah.
Stavka zdravnikov, ki se je začela v začetku leta 2024, je dodatno obremenila bolnišnice. V prvih treh tednih stavke Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so v bolnišnicah prestavili oziroma odpovedali več kot 6900 zdravstvenih storitev. Zdravniki so začeli umikati soglasja za nadurno delo, pri čemer je v eni od bolnišnic delež umaknjenih soglasij presegel 50 odstotkov. Te kadrovske težave, skupaj s povečanim prilivom pacientov, še dodatno povečujejo pritisk na zdravstveni sistem.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob obisku UKC Maribor izpostavila težke razmere za zaposlene in bolnike, kar potrjuje kompleksnost izzivov, s katerimi se bolnišnica sooča.
Novosti in prihodnost: Investicije v opremo in razvoj
Kljub številnim izzivom v Splošni bolnišnici Maribor potekajo tudi investicije v izboljšanje pogojev in opreme. Nedavno so v UKC Maribor dostavili prvega od štirih obljubljenih novih obsevalnikov, kar naj bi pomenilo konec voženj v Ljubljano za določene terapevtske postopke. Vlada je sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2025, ki predvideva skoraj 32 milijonov evrov dodatnih sredstev za klinične centre, kar bi lahko pripomoglo k izboljšanju finančnega položaja in investicij.
Svet zavoda je prav tako potrdil nadaljnje vodenje UKC Maribor za Vojka Flisa, ki je bil imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Te odločitve so ključne za zagotavljanje stabilnosti in načrtovanje prihodnjega razvoja bolnišnice.
Medtem ko se bolnišnica sooča z nenehnimi pritiski, povezanimi z obratovalnimi izzivi, finančnimi omejitvami in kadrovskimi vprašanji, so investicije v sodobno opremo in jasno vodstvo ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe za prebivalce regije. Prihodnost Splošne bolnišnice Maribor bo odvisna od sposobnosti sistema, da se uspešno odzove na te kompleksne izzive in najde trajnostne rešitve za izboljšanje pogojev tako za paciente kot za zaposlene.
tags: #kronika #o #stanju #bolnisnici #pohorje