Prirodoslovni muzej Slovenije ni le zakladnica naravoslovne dediščine, temveč tudi živahno središče, kjer se prepletata ohranjanje znanja in aktivno raziskovanje. V muzeju se odpirajo vrata tako za prostovoljce, ki želijo s svojim delom prispevati k njegovemu poslanstvu, kot tudi za mlade raziskovalce, ki iščejo priložnost za poglobljeno sodelovanje v znanstvenem svetu. Ta članek raziskuje obe poti, od prostovoljstva za posameznike, starejše od 18 let, do ambicioznega programa mladih raziskovalcev, ki omogoča doktorski študij pod okriljem Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS).
Prostovoljstvo: Priložnost za osebno rast in prispevek k muzeju
Vsakdo, ki je dopolnil 18 let, lahko postane prostovoljec ali prostovoljka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. To je priložnost, da aktivno prispevate k izvajanju poslanstva muzeja, ki obsega ohranjanje, raziskovanje in predstavljanje naravne dediščine. Prostovoljsko delo poteka skladno z dogovorom, ki upošteva tako možnosti in želje prostovoljcev kot tudi potrebe muzeja. Pomembno je, da predhodne izkušnje niso nujne, saj je predvideno ustrezno usposabljanje za vse vključene.
Prostovoljstvo v muzeju prinaša koristi vsem vpletenim partnerjem. Prostovoljcem omogoča osebno rast in zadovoljstvo, pridobivanje novega znanja in izkušenj ter vključenost v družbeno življenje. Hkrati pa muzej pridobiva dragocene sodelavce, ki mu pomagajo pri kvalitetnejšem opravljanju njegovega poslanstva. Prostovoljsko delo v muzeju vodi koordinatorka dr. Pridružite se prostovoljkam in prostovoljcem, ki dejavno prispevajo k izvajanju poslanstva Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Prostovoljno delo se lahko nanaša na različne vidike delovanja muzeja, od administrativne podpore in skrbi za finančno poslovanje, pri čemer se zagotavlja urejena dokumentacija, natančno vodenje evidenc ter zanesljiva podpora sodelavcem in vodstvu, do pomoči pri izvajanju pedagoških programov, organizaciji dogodkov ali celo sodelovanju pri raziskovalnih projektih, odvisno od specifičnih potreb in interesov prostovoljca.
Program Mladi raziskovalci: Pot do doktorskega študija in znanstvene kariere
Program Mladi raziskovalci predstavlja izjemno priložnost za tiste, ki si želijo poglobiti svoje znanje in se posvetiti raziskovalnemu delu v okviru doktorskega študija. Program omogoča sodelovanje pri raziskovalnem delu na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki lahko traja do največ štirih let ali do zaključka doktorskega študija. Financiranje izbranih kandidatov zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS).
Glavni namen programa je kadrovska pomladitev raziskovalnih skupin ter povečanje kakovosti in obsega raziskav v Sloveniji. Kandidati se lahko prijavijo na prosta mesta pri izbranih mentorjih, ki so objavljena v razpisni dokumentaciji. Pomembno je, da se kandidat lahko prijavi samo na eno razpisano mesto oziroma k enemu mentorju, pri čemer je pri posameznem mentorju lahko izbran samo en kandidat. V primeru več kandidatov za isto mesto se izbere najbolje ocenjeni, na podlagi skupne ocene po kriterijih izbire.
Pogoji za prijavo na program Mladi raziskovalci so natančno določeni s Pravilnikom Javne Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Ključni kriteriji vključujejo povprečno študijsko oceno najmanj 8, pri čemer se upoštevajo ocene vseh izpitov in vaj na študijskem programu 1. in 2. stopnje, vključno z ocenama diplomskega oziroma magistrskega dela. Starost kandidata oz. kandidatke ne sme presegati 28 let, razen v posebnih primerih, kot je že zaključen en ali dva letnika podiplomskega študija brez finančne podpore ali v primeru starševskega dopusta, ko se starostna meja lahko dvigne.
Čedalje več zanimanja za pridobitev statusa mladega raziskovalca je upravičeno, saj ta oblika prve zaposlitve nudi številne prednosti. Najpomembnejša je vključenost v raziskovalno delo na temeljnih ali razvojno-raziskovalnih aplikativnih projektih. Posamezniki na tak način nabirajo neprecenljive izkušnje, ki jih je na drugih delovnih mestih zelo težko, če ne celo nemogoče, pridobiti. Mladi raziskovalci imajo tudi možnost krajših usposabljanj v tujini, bodisi v okviru študijskih projektov na tujih univerzah oziroma raziskovalnih inštitutih, bodisi za izvedbo eksperimentalnega dela doktorata. ARRS za posameznega mladega raziskovalca nameni približno 30.000 € letno, kar omogoča ustrezno financiranje raziskovalnega dela.
Seveda se pri tem programu pojavljajo tudi določene težave, ki so lahko zelo različne in so predvsem odvisne od programov usposabljanja in mentorjev. Ponekod so mladi raziskovalci prepuščeni sami sebi in morajo sami poskrbeti za svoje izobraževanje ter pripravo doktorata. Spet drugje pa so močno vpeti v pedagoško in raziskovalno delo, sodelujejo pri izvedbi raziskav, organizaciji domačih in mednarodnih konferenc ipd. Ključ do uspeha je torej v skrbno izbranem mentorju in dobro zastavljenem raziskovalnem projektu.
Pedagoški programi in aktivnosti v Prirodoslovnem muzeju Slovenije
Prirodoslovni muzej Slovenije ponuja bogat nabor pedagoških programov, ki so zasnovani tako, da nagovarjajo različne starostne skupine in so tesno povezani s stalnimi in občasnimi razstavami. Obisk muzeja je lahko odličen uvod ali vsebinska dopolnitev učnih vsebin naravoslovnih predmetov. Programi so primerni za vključitev v načrtovanje izbirnih predmetov, naravoslovnih ali tehničnih dni ter vsebin za nadarjene učence.
Podajanje vsebin je skrbno prilagojeno starosti učencev, velikost skupin pa je omejena, zato je potrebna predhodna najava in rezervacija terminov. Otroci, učenci in obiskovalci na interaktiven način spoznavajo strokovne vsebine in muzejske zgodbe, ki se prepletajo z razstavljenimi muzejskimi zanimivostmi. V razgovoru novo pridobljeno znanje obnovijo, dopolnijo in nadgradijo.
Ključni element pedagoških programov je aktivno spoznavanje vsebin ob rokovanju z različnim muzejskim materialom. Obiskovalci lahko potipajo fosile, minerale, kosti, se dotaknejo kožuhov, rogov, perja in raziščejo še mnogo drugega. Razlage so dopolnjene z modeli in shemami, s pomočjo katerih se zaznave primerjajo z izkušnjami.
Muzejski učni sprehodi se običajno začnejo z uvodom, kjer obiskovalci spoznajo Prirodoslovni muzej Slovenije, njegovo poslanstvo in predstavitev najpomembnejših muzejskih eksponatov. Nato prejmejo tematski učni list z navodili, ki ga samostojno izpolnjujejo. Po muzeju se lahko sprehodijo sami, naloge rešujejo v parih ali skupinsko ter si medsebojno pomagajo. Učenci s pomočjo učnega lista opazujejo, raziskujejo in beležijo informacije o naravoslovnih vsebinah, pri čemer spoznajo zanimivosti, si pomagajo in sodelujejo. Učni listi so zasnovani kot zabavno kratko dopolnjevanje informacij, vsebine pa so podane na način, ki se vsebinsko približa učnim ciljem naravoslovnih predmetov.
Med številnimi ponujenimi aktivnostmi izstopajo vodstva, rokovalnice in delavnice, ki pokrivajo širok spekter tem:
VODSTVA:
- Ledenodobni velikan
- Živalski mladiči
- Muzejski velikani in posebneži
- Živalski starši in mladiči
- Planet Zemlja - naš dom
- Življenjska okolja - takšna in drugačna
- Iz majhnega raste veliko (4. razred)
- Razvrščanje živih bitij (4. ali 5. razred)
- Kaj se skriva v semenu? (6. razred naravoslovje)
- Rast in razvoj živali (7. razred naravoslovje)
- Ekosistemi (7. razred naravoslovje)
- Človek in ostali sesalci (8. razred)
- Življenje na Zemlji - od prajuhe do ekologije (9. razred)
MUZEJSKI UČNI SPREHODI:
- Živali in rastline okoli nas
- Življenjska okolja na Zemlji - Kdo je tu doma?
- Ekosistemi (5. razred)
- Življenje rastlin (6. razred naravoslovje)
- Živali - sistematika velikih skupin (7. razred naravoslovje)
- Vretenčarji - sesalci - človek (8. razred)
- Začetki življenja do danes (9. razred)
ROKOVALNICE:
- Gozd in njegovi prebivalci
- Kaj se skriva v jajcu?
- Kača ni igrača
- Gozdni zakladi
- Jajca in jajčeca
- Morje na dlani
- Travnik pod nogami
- Svet mineralov in fosilov
- O človeškem telesu
DELAVNICE:
- Dinko dinozaver
- Stezosledci
- Čudovita raznolikost
- Na lovu za fosili
Poleg specifičnih programov so na voljo tudi splošna vodstva po razstavah, ki obiskovalcem omogočajo vpogled v bogate zbirke muzeja, kot so Geološko-paleontološka zbirka, Zoisova zbirka mineralov, stalne in občasne razstave ter diorama kraške jame. Ta vodstva ponujajo vpogled v to, "Kaj se skriva za zaprtimi muzejskimi vrati?".
Raziskovalne dejavnosti in strokovno delo v muzeju
Prirodoslovni muzej Slovenije ni le izobraževalna ustanova, temveč tudi pomemben center raziskovalnega dela. Zaposleni in sodelavci muzeja se aktivno ukvarjajo z raziskavami na različnih področjih naravoslovja. Ena izmed pomembnih raziskovalnih dejavnosti, ki se jo muzej morda neposredno ne ukvarja v celoti, a je tesno povezana z naravoslovjem in ohranjanjem narave, je obročkanje ptic. Glavni namen obročkanja ptičev je proučevanje selitev ptic in načina njihovega življenja. Pomembno je, da se podatki zbirajo redno, saj tako lahko dobimo informacije o stanju populacij ptic selivk v daljšem časovnem obdobju ter se odločimo za ustrezne varstvene ukrepe. Pri raziskavah selitev ptic je seveda pomembno sodelovanje držav, saj ptice ne poznajo meja in se lahko selijo na zelo dolge razdalje. Zato ima večina držav po svetu vzpostavljen državni center za obročkanje ptic, države med seboj pa povezuje organizacija EURING (European Union for Bird Ringing).
V muzeju se izvajajo tudi različne raziskave, ki so pogosto povezane z zbirkami in razstavami. Na primer, publikacije, kot je "Triasna ostriga nad Podbelo" avtorjev dr. Matije Križnarja in Alenke Jamnik, kažejo na poglobljeno raziskovanje geološke dediščine. Alenka Jamnik je prav tako prispevala k raziskovanju in predstavitvi geološkega knjižnega gradiva v knjižnici Prirodoslovnega muzeja Slovenije ter digitalizaciji geoloških zbirk. Njena dela, kot je "Geologija Kamniških in Savinjskih Alp", kažejo na raziskovalno delo na specifičnih geografskih območjih.
Prirodoslovni muzej Slovenije je prejel Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za razstavo "Naše malo veliko morje" leta 2016, kar priča o kakovosti raziskovalnega in razstavnega dela. Med prejemniki nagrade so številni ugledni strokovnjaki, kot so dr. Breda Činč Juhant, dr. Andrej Gogala, dr. Boris Kryštufek, dr. Tomi Trilar in drugi, kar potrjuje visoko raven raziskovalne dejavnosti, povezane z muzejem.
Delo v muzeju pogosto združuje administrativno podporo in skrb za finančno poslovanje, pri čemer se zagotavlja urejena dokumentacija, natančno vodenje evidenc ter zanesljiva podpora sodelavcem in vodstvu. To omogoča nemoteno izvajanje raziskovalnih in pedagoških dejavnosti.
Obogatitev znanja in izkušenj skozi muzejske zbirke
Skozi svoje obsežne in skrbno urejene zbirke Prirodoslovni muzej Slovenije ponuja neprecenljiv vir znanja za mlade raziskovalce, prostovoljce in vse obiskovalce. Vsaka zbirka predstavlja poglobljen vpogled v določeno področje naravoslovja, od geologije in paleontologije do biologije različnih organizmov.
Geološko-paleontološka zbirka omogoča spoznavanje kamnin, mineralov in fosilov, ki pripovedujejo zgodbe o milijonih let razvoja Zemlje. Obiskovalci lahko opazujejo fosile najrazličnejših organizmov, od preprostih enoceličnih bitij do ostankov velikih dinozavrov, kar jim daje občutek o preteklih življenjskih oblikah in geoloških procesih, ki so oblikovali naš planet. Delavnice, kot je "Na lovu za fosili", še dodatno približajo to področje in spodbujajo aktivno raziskovanje.
Zoisova zbirka mineralov je še en dragocen del muzeja, ki predstavlja osupljivo raznolikost mineralov, ki jih najdemo na Zemlji. Od bleščečih kristalov do grobih grud, vsak mineral ima svojo edinstveno zgodbo o nastanku in sestavi. Ta zbirka je še posebej zanimiva za geologe in mineraloge, pa tudi za vse, ki jih fascinira lepota in raznolikost naravnih tvorb. Rokovalnica "Svet mineralov in fosilov" omogoča neposreden stik s temi naravnimi zakladi.
Biološke zbirke, kot so diorame, prikazujejo različna življenjska okolja in v njih živeče organizme. Te realistične upodobitve omogočajo obiskovalcem, da se seznanijo z raznolikostjo rastlinskega in živalskega sveta, spoznajo prilagoditve organizmov na njihova okolja ter razumejo kompleksnost ekosistemov. Vodstva, kot so "Življenjska okolja - takšna in drugačna" ali "Živali in rastline okoli nas", še poglobijo razumevanje teh prikazov.
Posebej zanimive so zbirke, ki se osredotočajo na posamezne skupine organizmov, kot so živali in rastline. Zbirke, ki prikazujejo živalske mladiče in starše, ali pa raziskave o tem, "Kaj se skriva v jajcu?" ali "Kaj se skriva v semenu?", nudijo vpogled v življenjske cikle, razmnoževanje in razvoj organizmov. To je še posebej pomembno za razumevanje bioloških procesov in evolucije.
Zbirke, povezane z človekom in njegovim mestom v naravi, kot je na primer "Človek in ostali sesalci", omogočajo razumevanje našega izvora, evolucije in našega vpliva na okolje. Spoznavanje človeškega telesa skozi rokovalnice ali raziskovanje zgodovine življenja na Zemlji, od prajuhe do ekologije, daje širši kontekst našemu obstoju.
Vključevanje v raziskovalne projekte, bodisi kot prostovoljec ali mladi raziskovalec, omogoča neposreden stik z muzejskimi zbirkami in metodami raziskovanja. To je priložnost za pridobivanje praktičnih izkušenj pri zbiranju podatkov, analizi vzorcev, delu z dokumentacijo in sodelovanju pri pripravi razstav. Takšna izkušnja je neprecenljiva za vsakega, ki ga zanima naravoslovje in raziskovalno delo.
tags: #mladi #raziskovalec #prirodoslovni #muzej