Štajerska regija v Sloveniji se ponaša z izjemno naravno in kulturno dediščino, ki jo varujejo krajinski parki. Ti parki niso le oaza miru in naravne lepote, temveč tudi pomembna območja za ohranjanje redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst, ki imajo pomen tako na regionalni kot na širši ravni. Njihova nižinska lega in lahka dostopnost jih uvrščata med idealne destinacije za obiskovalce vseh starosti, ki iščejo stik z neokrnjeno naravo, se želijo poučiti o lokalni flori in favni ter najdejo prostor za sprostitev in uživanje v miru. Poti po teh parkih so skrbno označene z informativnimi tablami in so prehodne skozi vse leto, saj večinoma potekajo po ravnini, kar zagotavlja enostavno dostopnost.
Krajinski park Lahinja: Bisera Bele krajine
Krajinski park Lahinja, ki se nahaja jugovzhodno od Dragatuša, predvsem na območju vasi Veliki Nerajec in Pusti Gradec, obsega prvih sedem kilometrov toka reke Lahinje od njenega izvira ter njeno neposredno okolico. Osrednja značilnost parka je čudovita reka Lahinja, ob kateri se nahaja kar šest posebej zavarovanih naravnih spomenikov, dva naravna rezervata in pet kulturnih spomenikov.
Arheološki najdišči Okljuk in Draga pri Pustem Gradcu predstavljata eni najpomembnejših neolitskih in bakrenodobnih naselbin v Sloveniji. Številni predmeti, kot so orodja, zajemalke, posodice in sekire, pričajo o življenju takratnih naseljencev. Zemljevid parka jasno prikazuje razporeditev teh pomembnih lokacij.
Ob reki uspevajo številna drevesa, med katerimi prevladujejo vrbe, kar daje obrežju poseben čar. Okolica reke je skrbno urejena, prav tako pa so lepo očiščene tudi pešpoti, ki vabijo k raziskovanju. Pri hoji po teh poteh je potrebna previdnost, saj je breg ponekod izredno strm in se že ob stezi začne spuščati proti vodi.
V parku je raztresenih nekaj manjših vasi, med katerimi izstopata Veliki Nerajec in Mala Lahinja. Posebno pozornost si zasluži izvir Pod lipo, ki so ga vaščani bližnje vasi lepo ogradili, saj je nekoč služil kot vir vode za vsakdanjo rabo. V reko se izlivajo številni manjši potoki, ki bogatijo vodni sistem parka.
Narava v parku je polna presenečenj. Luknje, ki jih vidimo na deblih dreves, so delo žoln, ki s svojimi kljuni ustvarjajo domove za svoje potomce. Ob reki se razprostirajo t. i. lugi, ki so resnično vredni ogleda. Tako ob sami reki kot v lugih najdemo številne zanimive rastlinske vrste, ki pričajo o bogastvu lokalne biodiverzitete.
Lahinja ni vedno mirna reka; pričajo o tem tudi poplave, ki pogosto zajamejo tudi območje Kleščevega mlina. Ob reki se nahajata Klepčev mlin in žaga, ki ju poganja prav Lahinja. Zanimivost mlina je, da so njegova mlinska kolesa skrita v prizidku, kar jih uvršča med edina tovrstna skrita mlinska kolesa v Sloveniji. V notranjosti mlina so še trije mlinski kamni, čeprav jih je bilo prvotno pet. Večinoma jih zaženejo le občasno, ko bližnji kmetje prinesejo zrnje za mletje, ali ob organiziranih obiskih. Mlin še vedno proizvede okusno, grobo zmleto koruzno moko, čeprav so nekdaj korita za moko bila polna, zdaj pa najdemo le nekaj prgišč. Pred mlinom stoji tudi stara žaga venecijanka z enim listom.
Cerkev Vseh svetnikov v parku ima zvonik z odprtimi linami, ki je značilnost predvsem primorske in kočevske arhitekture.
Krajinski park Šturmovci: Ostanek nekoč obsežnih Dravskih logov
Krajinski park Šturmovci, ki leži v bližini Ptuja ob Ptujskem jezeru, predstavlja ostanek nekoč obsežnih obrečnih pokrajin ob Dravi med Mariborom in Ormožem. Park je bil od leta 1979 zavarovan kot krajinski park. Njegovo severozahodno mejo določa Ptujsko jezero, na južni strani se dvigajo obronki Haloz, na vzhodu pa park omejuje sotočje rek Drave in Dravinje.
Prva naravna vrednota krajinskega parka Šturmovci je rečna loka. To je široko poplavno območje ob reki, ki je danes le še ostanek nekdanjih prostranih logov. V najglobljih predelih, ki so pogosto poplavljeni skozi večji del leta, uspevajo bele vrbe. Na višjih in bolj suhih legah se vrbe umikajo, nadomeščajo pa jih topoli, jeseni, bresti, hrasti in druge vrste, ki lahko prenesejo do tri mesece poplavljenosti letno.
Edinstvenost krajine v parku Šturmovci, ki jo najdemo le na tako majhnem prostoru, se kaže v lepih ravnih travnikih z redkim gozdom listavcev. Drevesa so posejana zelo redko, zato pokrajina spominja na negovane grajske parke. Do sredine maja, še pred prvo košnjo, travniki zasijejo v barvah divjih orhidej, ki tam cvetijo v izobilju.
Hajdinska Studenčnica, ki izvira neposredno iz podtalnice, je znana po svoji vedno bistri vodi, tudi po močnem deževju. Zaradi obilice vode je rastlinstvo tukaj še posebej bujno. Najbolj pa izstopa po svoji lepoti močvirska perunika, ki krasi obrežja in vlažna območja parka.
Park Šturmovci je pomemben del območja Natura 2000 in je vpisan na seznam ornitološko pomembnih območij (IBAE), kar poudarja njegov pomen za ohranjanje ptic in njihovih habitatov.
Skupaj ta dva štajerska krajinska parka predstavljata dragocen del slovenske naravne in kulturne dediščine, ki si zaslužita našo pozornost in skrb. Njihova ohranitev je ključnega pomena za prihodnje generacije, da bodo lahko še naprej uživale v neokrnjeni naravi in se učile od bogate preteklosti.
tags: #krajinski #park #statenberg #90