Davčni sistem za kmete se na prvi pogled zdi preprost, a je precej bolj zapleten. Kmetijstvo ima toliko različnih dejavnosti, da postane zadeva hitro zapletena in nejasna, ko se vprašamo, kdo mora imeti davčno blagajno in kdo ne. Vendar pa velja za kmete enako pravilo kot za vse druge zavezance: če morate za prodane izdelke izdati račun iz blagajne ali vezane knjige računov, plačilo pa prejmete v gotovini, morate račun tudi davčno potrditi. Ta zahteva postaja vse bolj aktualna tema med slovenskimi kmeti, saj zakonodaja postavlja nove zahteve glede spremljanja in evidentiranja prodaje. Davčna blagajna ni obvezna za vse kmetovalce, a kljub temu, da zakonodaja določa nekatere izjeme, morajo davčno blagajno praviloma uporabljati vsi kmetje, ki so registrirani kot davčni zavezanci in pri prodaji svojih izdelkov izdajajo račune. Za kmete, ki niso nikoli uporabljali nobene oblike blagajne, bo uvedba davčne blagajne predstavljala kar nekaj izzivov. Najprej je pomembno, da razumete zakonodajne zahteve in se zavedate, kdaj in v kakšnih situacijah boste morali izdati račun, ki ga bo treba potrditi pri davčnem organu. Če ste kmet in ste ugotovili, da potrebujete davčno blagajno, se morate najprej posvetovati z vašim računovodjem ali finančnim svetovalcem, ki vam bo pomagal razumeti, kako bo ta sprememba vplivala na vaše poslovanje. Davčna blagajna za kmete prinaša večjo transparentnost in zmanjšuje možnosti za davčne utaje, kar na dolgi rok prispeva k bolj pošteni konkurenci na trgu. Ko uvedete davčno blagajno v svoje poslovanje, je pomembno, da jo pravilno uporabljate in upoštevate vse zakonske zahteve. Vsak račun mora biti izdan ob prodaji, in če se pri tem pojavi kakršna koli težava, morate o tem takoj obvestiti davčni organ. Uvedba davčne blagajne zahteva določeno prilagoditev v vašem vsakdanjem poslovanju. Morda boste morali reorganizirati način, kako sprejemate plačila, vodite zaloge in obdelujete transakcije. Davčna blagajna za kmete bo v prihodnosti postala standard v kmetijstvu, zato je pomembno, da se nanjo pripravite že danes. Davčna blagajna za kmete predstavlja pomembno spremembo v poslovanju slovenskih kmetov. Kljub temu, da prinaša določene izzive, pa je njena uvedba nujna za zagotavljanje večje transparentnosti in poštenosti na trgu.
Osnovna Kmetijska in Gozdarska Dejavnost (OKGD) in Njeno Obdavčenje
Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost (OKGD) predstavlja temelj kmetijskega gospodarstva. Po Zakonu o kmetijstvu je kmetijska dejavnost gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod “01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin“, “01.2 Gojenje trajnih nasadov“, “01.3 Razmnoževanje rastlin“, “01.4 Živinoreja“, “01.5 Mešano kmetijstvo“ in “01.06 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov“.
Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru. V okviru OKGD se lahko prodaja vino, ki je bilo pridelano iz lastnega grozdja na zemljišču z evidentirano dejansko rabo »vinograd«, ter oljčno olje, ob pogoju, da so bile olive pridelane na zemljišču z evidentirano dejansko rabo »oljčnik«. Ti pridelki so izjema, ko se izdelek (predelava pridelka) lahko prodaja v okviru pavšalno obdavčene OKGD. Za pridelavo grozdja in oliv sta določeni posebni dejanski rabi zemljišča »vinograd« oz. »oljčnik«. V katastrski dohodek (KD) teh zemljišč je upoštevana tako pridelava grozdja kot tudi prodaja vina oz. oliv in olivnega olja. ZUKD-1 namreč v četrtem odstavku 6. člena določa izjemo pri ugotavljanju KD za vinograde, oljčnike in plantaže gozdnega drevja. Za trajne nasade se KD ugotovi kot tržni dohodek od tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov glede na strukturo trajnih kultur, ki so zastopane na proizvodnem območju, za vinograd pa je upoštevan delež 40% grozdja in 60% vina, za oljčnik je upoštevan delež 5% oljk in 95% olivnega olja. To pomeni, da je izračun KD enak za vse vinograde, ne glede na to, ali se s teh površin prodaja grozdje ali se ga predela v vino. Razlika je samo zaradi morebitne razlike v boniteti posameznega zemljišča.
Pridelava (prodaja) grozdja na zemljiščih z drugo dejansko rabo se torej lahko opravlja samo kot druga kmetijska dejavnost. Kot dopolnilna dejavnost na kmetiji pa se lahko opravlja samo predelava lastnega grozdja v vino. ZDoh-2 v tretjem odstavku 69. člena določa, da se kot OKGD šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju KD in predpisi o evidentiranju nepremičnin in je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru. Za OKGD se v trajnih nasadih šteje pridelava sadja, hmelja, grozdja oz. vina in oljk oz. olivnega olja.
Glede pavšalne obdavčitve OKGD je pomembna opredelitev kmečkega gospodinjstva iz 69. člena ZDoh-2. Za kmečko gospodinjstvo se šteje skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu, niso najeta delovna sila (v nadaljnjem besedilu: člani kmečkega gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo OKGD po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 eurov. Pridelovalec grozdja, ki ni član kmečkega gospodinjstva, torej ne opravlja OKGD in lahko, brez registracije dejavnosti, samo občasno proda končnemu potrošniku sezonski višek grozdja, ki ga ne potrebuje za lastno rabo. Bistveno je, da ta prodaja ne pomeni opravljanja dejavnosti.
ZUKD-1 v 13. členu določa, da podatke za ugotavljanje KD in pavšalne ocene dohodka na panj pridobi Geodetska uprava RS iz zbirk podatkov Statističnega urada RS in evidenc ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Geodetska uprava skladno z veljavno zakonodajo v zemljiškem katastru evidentira podatke o dejanski rabi in o boniteti zemljišč. Od 1. 1. 2014 se KD ne izračunava več na osnovi prijave parcelne številke zemljišč pod vinogradi, katerih pridelek se porabi za proizvodnjo vina. Ker sta v izračunu KD »vinograda« upoštevana pridelava grozdja in proizvodnja vina iz lastnega grozdja, lahko pridelovalec, ki je obdavčen na podlagi KD (oz. pavšalno), končnim potrošnikom prodaja grozdje in vino brez izdaje računov (če ni v sistemu DDV).
Čebelarstvo kot Osnovna Kmetijska Dejavnost
Po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) se čebelarstvo (pridelava medu in čebeljega voska) šteje za kmetijsko dejavnost, oznaka A 01.490 - reja drugih živali. Za kmetijsko dejavnost se šteje tudi prodaja čebeljih družin, rojev, matic in drugih primarnih čebeljih pridelkov (npr. satja, matičnega mlečka, cvetnega prahu, surovega propolisa, čebeljega strupa).
Šesti odstavek 69. člena ZDoh-2 določa, da se kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost (OKGD) šteje čebelarstvo, vezano na panje, ki so evidentirani v registru čebelnjakov. Tem čebelarjem ni potrebno opravljanja dejavnosti registrirati pri davčnem organu in so obdavčeni na podlagi pavšalne ocene dohodka na panj. V kolikor se čebelar registrira za opravljanje dejavnosti (tj. kot samostojni podjetnik ali družba oz. se vpiše v davčni register kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost), se čebelarska dejavnost obdavči z dohodkom iz dejavnosti.
Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč med drugim določa, da se mora v register čebelnjakov registrirati vsak čebeljak. Za pravilno in pravočasno označitev čebelnjaka in posredovanje podatkov v register čebelnjakov je odgovoren čebelar. Pisno vlogo za registracijo čebelnjaka mora vložiti na ministrstvo pristojno za kmetijstvo najkasneje 30 dni po naselitvi čebelnjaka. ZUKD-1 v 13. členu določa, da podatke o strukturi, obsegu in intenzivnosti pridelave pridobi Geodetska uprava RS iz zbirk podatkov Statističnega urada RS in ministrstva pristojnega za kmetijstvo. ZUKD-1 v 7. členu določa, da se pavšalna ocena dohodka na panj ugotovi za vsak čebelji panj, ki je evidentiran v registru čebelnjakov pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo na dan 30. junija leta za katero se dohodek ugotavlja. Pavšalna ocena dohodka na panj se izračuna kot razlika med tržnim prihodkom in stroški, pri čemer je lahko negativna. Uredba o določitvi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj v prilogi 4 med drugim določa, da se izračuna pavšalna ocena dohodka na čebelji panj tako, da se za posamezni pridelek izračuna razlika tržnega prihodka in stroškov pridelave pridelka, ob upoštevanju deleža grosistične in neposredne prodaje pridelka. V naboru potroškov posameznih pridelkov so upoštevani dokup čebelje družine, zamenjava matic, sladkor, sat in veterinarske storitve (zdravila za čebele) ter za primer neposredne prodaje še kozarec, pokrov in etiketa. V izračun je upoštevan tudi strošek amortizacije osnovnih sredstev čebeljega panja in posredni stroški pridelave.
Dopolnilne Dejavnosti na Kmetiji in Njihovo Obdavčenje
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je opredeljena kot s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji. Med dopolnilne dejavnosti na kmetiji spadajo: predelava primarnih kmetijskih pridelkov, predelava gozdnih lesnih sortimentov, predelava kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, vzreja in predelava vodnih organizmov, turizem na kmetiji, dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki, predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, ter ročna dela, svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo ter socialno varstvo.
Če ima kmet registrirano katerokoli dopolnilno dejavnost na kmetiji, bo račune moral davčno potrjevati, ne glede na to, ali je zavezanec za DDV ali ne. Pri dopolnilni dejavnosti gre predvsem za tiste kmete, ki svoje sadje, zelenjavo, meso, mleko ali drugih pridelkov predelajo v kakšen drug izdelek, na primer v sok, marmelado, suhe mesnine, kislo zelje, mlečne izdelke.
Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dobiček, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je treba pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo vlagatelja izda upravna enota, v kateri je kmetija ali njen večinski del, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Če gre za dopolnilne dejavnosti domače ali umetne obrti, se dovoljenje izda ob upoštevanju strokovnega mnenja Obrtne zbornice Slovenije.
Kdaj Je Potrebno Izdati Račun in Ga Davčno Potrditi?
Račune bodo morali od 2. januarja 2016 dalje davčno potrjevati tudi tisti kmetje, ki so zavezanci za DDV ali tisti, ki prodajajo pridelke drugih kmetov. Davčno bodo račune morali potrditi v primeru, da bodo ti izdelki plačani z gotovino ali s po Zakonu o davčnem potrjevanju računov enakimi plačilnimi sredstvi (kreditnimi karticami, plačilnimi karticami, idr.). V teh primeru morajo imeti kmetje tudi registrirano dejavnost.
Kmetje se bodo izognili davčnemu potrjevanju pri dobavah, za katere je po DDV zakonodaji določeno, da zanje računov ni potrebno izdajati. Gre za prodajo izdelkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki je obdavčena pavšalno, po katastrskem dohodku, dohodek pa se ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali normiranih odhodkov ter katastrski prihodek vseh članov kmečkega gospodinjstva v enem letu ne presega 7.500 evrov. V tem primeru mora kmet opraviti prodajo tudi neposredno končnemu potrošniku - na domu, od vrat do vrat, na tržnicah. Četudi bi v takem primeru račun kmet izdal, pa ga ne bo potrebno davčno potrditi.
V vseh ostalih primerih, ko prodaja ne spada pod izjeme, so kmetje dolžni izdajati račune in jih v primeru gotovinskega poslovanja tudi davčno potrjevati. Izjema je le izdajanje računov za opravljanje t. i. malih obsegov prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov zaradi evidentiranja prihodkov do 3.500 evrov letno. V tem primeru je račune potrebno izdajati, vendar jih tudi v primeru gotovinskega poslovanja ni potrebno davčno potrjevati.
Izpitni tečaj EA: Davčne olajšave samo za kmete: odlog plačila plačil zaradi nesreč, zavarovanje pridelka, volitve in seznam J
Posebne Kultura in Njihova Obravnava
Posebne kulture, ki jih pridelovalci evidentirajo v okviru zbirnih subvencijskih vlog, so prav tako obravnavane kot osnovna kmetijska dejavnost. Katastrski dohodek se določi kot dodatni katastrski dohodek v višini 1,3-kratnika katastrskega dohodka intenzivnega sadovnjaka z boniteto med 51 in 60. Posebne kulture so zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, jagode, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, ter reja polžev na njivi. Kot intenzivna pridelava šteje pridelava ene ali več zelenjadnic oziroma zelišč na isti površini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta, torej se kot intenzivna pridelava šteje tudi pridelava špargljev in drugih trajnih zelenjadnic.
Računovodski in Davčni Vidiki za Kmete
Kmetje, ki so obdavčeni po katastrskem dohodku, ne rabijo voditi poslovnih knjig, razen če so zavezanci za DDV. V tem primeru morajo voditi evidence, ki jih predpisuje Zakon o davku na dodano vrednost. Kmetje, ki so se odločili za obdavčitev po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, prav tako ne vodijo poslovnih knjig za namene obdavčitve z dohodnino.
Kmetje, ki se odločijo za ugotavljanje obdavčljivega dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, so za davčne namene dolžni voditi poslovne knjige in evidence. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, določa vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc. Poslovne knjige se vodijo po načelu dvostavnega knjigovodstva. Ob izpolnjevanju določenih pogojev iz Zakona o gospodarskih družbah, lahko kmetje vodijo poslovne knjige tudi po načelu enostavnega knjigovodstva.
Prodaja Pravni Osebi
Kaj zavezuje kmeta iz OKGD pri prodaji grozdja ali lastnega vina pravni osebi? FURS navaja izdajo računa. Kmet z računom postopa naprej v povezavi z davčno zakonodajo glede na svoj status obdavčitve. Če je kmet zavezanec za DDV, mora upoštevati določbe ZDDV-1. Če pa ni zavezanec za DDV, mora upoštevati določbe 141. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Če kot nosilec kmetijske dejavnosti za davčne namene ni določen član kmečkega gospodinjstva, kateremu je upravna enota izdala dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora biti na računu za dobavo blaga in storitve, opravljene v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kot prodajalec naveden nosilec dopolnilne dejavnosti, iz računa pa naj bo razvidno, da spada dopolnilna dejavnost za davčne namene v okvir kmetijske dejavnosti z navedbo in podatki nosilca kmetijske dejavnosti. Račun o opravljenem nakupu ima vlogo izvirne knjigovodske listine, ki služi evidentiranju poslovnega dogodka nakupa blaga ali storitve v poslovne knjige podjetja oziroma davčnega zavezanca. V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi - SRS, morajo knjigovodske listine izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno. Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov. V skladu s SRS 22.13 mora zavezanec voditi pomožne poslovne knjige, med njimi blagajniško knjigo oziroma blagajno, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Vpisi v poslovne knjige si morajo slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni, sprotni in narejeni na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin.
Izzivi in Rešitve za Kmete
Kmetje bodo lahko, če izdajajo le majhno število računov, ki so plačani z gotovino, uporabljali brezplačno aplikacijo na spletni strani Finančne uprave RS Mini Vem. Uvedba davčne blagajne zahteva določeno prilagoditev v vašem vsakdanjem poslovanju. Morda boste morali reorganizirati način, kako sprejemate plačila, vodite zaloge in obdelujete transakcije. Davčna blagajna za kmete bo v prihodnosti postala standard v kmetijstvu, zato je pomembno, da se nanjo pripravite že danes. Davčna blagajna za kmete predstavlja pomembno spremembo v poslovanju slovenskih kmetov. Kljub temu, da prinaša določene izzive, pa je njena uvedba nujna za zagotavljanje večje transparentnosti in poštenosti na trgu.