Festival slovenskega filma (FSF) v Portorožu ni zgolj vsakoletno srečanje, kjer se predstavijo najnovejši dosežki slovenske avdiovizualne produkcije, temveč se je v zadnjih letih izoblikoval v ključen katalizator razvoja tako slovenske filmske industrije kot tudi turistične ponudbe obmorskih krajev. S svojo raznolikostjo programskih vsebin, poudarkom na sodelovanju in povezovanju ter vedno bolj ambicioznim pristopom, FSF postaja pomemben generator povpraševanja, ki presega meje filmskega sveta.
FSF kot odraz razvoja slovenskega filma
Festival, ki od leta 2021 vodi režiser in scenarist Bojan Labović, se ne osredotoča zgolj na celovečerne filme, temveč predstavlja vse filmske zvrsti in formate. To pomeni, da se v tekmovalnem in preglednem programu predstavijo igrani, dokumentarni, eksperimentalni, animirani, hibridni filmi, študijski filmi ter manjšinske koprodukcije. Ta širina programske usmeritve omogoča celosten vpogled v trenutno produkcijo in spodbuja raznolikost ustvarjalnosti.
Letošnji 27. Festival slovenskega filma je zaznamovalo rekordno število prijavljenih filmov - kar 163, kar je približno 50 več kot prejšnje leto. Ta rast priča o povečanem obsegu in kakovosti slovenske filmske produkcije. V tekmovalnem programu se je za najvišje nacionalno odličje poteguvalo 72 filmov. Med njimi je bilo 20 celovečernih, 6 srednjemetražnih in 21 kratkih filmov, medtem ko se je za t. i. študentsko vesno potegovalo 25 študijskih del. V tekmovalnem programu igranih celovečercev so bili zastopani tudi trije otroški oz. mladinski filmi: "Igrišča ne damo!" v režiji Klemna Dvornika, "Čao Bela" Janija Severja in "Tartinijev ključ" Vincija Vogua Anžlovarja. Opozoriti je treba tudi na večjo raznolikost produkcijskih hiš, ki so zastopane pri celovečernih in kratkih filmih.
V tekmovalnem programu celovečernih filmov so se sicer predstavili še igrana filma "Odrešitev za začetnike" Sonje Prosenc in "To je rop!" Gregorja Andolška, dokumentarni filmi "Ali je bilo kaj avantgardnega?" Matevža Jermana in Jurija Medena, "Dva brata, dve sestri" Mihe Čelarja, "Praslovan" Slobodana Maksimovića, "V tišini življenja" Nine Blažin in "Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna" Maje Weiss ter igrano-dokumentarna filma "Kino Volta" Martina Turka in "Nekoč v Posočju" Eme Kugler.
Letošnji festival je praznoval tudi dve pomembni obletnici: 90-letnico rojstva režiserja Matjaža Klopčiča, ki so se je poklonili s projekcijo restavrirane kopije filma "Sedmina", ter 100-letnico rojstva režiserja Igorja Pretnarja, ki so ga obeležili s prikazom televizijskega dokumentarca Slavka Hrena "Eisensteinov učenec: Režiser Igor Pretnar v Moskvi".
Častni gost festivala je bil avstrijski filmski ustvarjalec Fritz Hock, ustanovitelj in direktor filmskega festivala K3 v Beljaku. Ta festival se osredotoča na filme sosednjih regij: Slovenije, Furlanije - Julijske krajine v Italiji in Koroške v Avstriji. Hock je ob tej priložnosti poudaril, da "vzdolž meje med Slovenijo in Avstrijo je še veliko neodkritega in verjamem, da lahko koprodukcijski filmi postanejo tretji dejavnik, ki nas bo združeval - kreativno, kulturno in praktično."
Strokovni program festivala je vključeval pester nabor okroglih miz, kjer so se obravnavale teme, kot so glasba v filmu, literatura in filmske priredbe ter koprodukcijske možnosti.
Zvonka Makuc: Mojstrica kostumografije, ki soustvarja podobo filma
Posebno slovesnost ob otvoritvi 27. Festivala slovenskega filma je predstavljala razstava kostumografinje Zvonke Makuc, ki je prejela nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo. Makuc je poudarila, da je za dobro filmsko kostumografijo ključno, da kostumograf ne pretirava pri kostumu, če za to ni razloga. Direktor festivala Bojan Labović je ob tej priložnosti izpostavil, da "Zvonkina nagrada brez dvoma pomeni poklon izredno pomembnim filmskim poklicem ‘iz ozadja’. Poklicem, ki pomembno soukrekirajo podobo filma, pa naj bo to z obleko, masko ali pa prostorom, v katerem se vse skupaj dogaja." Njeno delo so zaznamovale poglobljene študije celotnih projektov in posameznih vlog, saj je kostumografijo vedno snovala celostno in kostum postavljala v natančno premišljen časovni in socialni okvir filmske zgodbe.
FSF kot generator turizma: Izkušnje Motovuna in Izole
Pomemben vidik festivala je njegov vpliv na turizem. Igor Mirković, predstavnik Istrske županije Republike Hrvaške, je na dogodku delil izkušnje Motovunskega filmskega festivala, ki je postal zgled razvijanja turizma v malem mestu. "S festivalom smo prešli dejansko vse faze razvoja turizma v osrednji Istri," je pojasnil Mirković, "od začetka festivala, ko je Motovun še dobesedno izgledal kot mesto duhov, pa vse do danes, ko je preplavljen s turisti in vse manj prostora ostaja festivalu." Ta "key study" ponazarja, kako lahko kulturni dogodki postanejo motor razvoja turizma, a hkrati opozarja na potencialne izzive uravnoteženja med festivalskimi potrebami in potrebami lokalne skupnosti.
Tanja Hladnik je predstavila vlogo mednarodnega filmskega festivala Kino Otok - Isola Cinema v turistični ponudbi Izole. Festival je že vseh sedemnajst let svojega obstoja edini tovrsten in tako obsežen kulturno-umetniški dogodek v tem obmorskem kraju. V prvem desetletju svojega obstoja je s tradicionalnim terminom na začetku junija uspešno oživljal Izolo pred začetkom visoke sezone z obiskovalci, ki so v obmorsko mesto prihajali iz različnih koncev Slovenije izključno zaradi festivala.
Matej Knep je raziskoval potencial "Fornače" kot novega gospodarskega motorja za Piran in kot novo področje inovativnosti za ustvarjalne produkcije in podjetništvo na znanju v Istri. Piran je že dolgo zanimiv za filmske ustvarjalce, saj so ga s svojimi filmi predstavila znana imena, kot so Orson Welles, Marcello Mastroianni, František Čap, Alida Valli, Tugo Štiglic in Dragan Bjelogrlić. Piran je namreč dom slovenskega filmskega festivala, ki privablja domače in mednarodno občinstvo. Raziskave o filmskem turizmu potrjujejo, da ima film lahko velik vpliv na turistično industrijo in različne posledice za destinacije. Vendar pa je treba biti pozoren tudi na negativne učinke za lokalne skupnosti, kot je dvig cen nepremičnin in življenjskih stroškov, ki lahko preseže ekonomsko zmogljivost lokalnega prebivalstva. Piran ima v tovarni Fornače filmske studie, ki pa propadajo že več kot desetletje, kar predstavlja priložnost za revitalizacijo in razvoj.
Aleksander Valentin je poudaril priložnosti, ki jih filmska industrija pomeni za turistično destinacijo. FSF ima lahko velik pomen za dolgoročen uspeh destinacije kot generator povpraševanja v času izven poletne sezone. Hkrati pa filmska produkcija predstavlja neposrednega potrošnika turističnih storitev v času snemanja in je izjemna promocija za destinacijo.
Pomen lokalnih skupnosti in medpodročnih povezav
Prispevek na temo festivala poudarja vlogo lokalnih skupnosti pri oblikovanju kulturnih vsebin in politik ter medpodročnih povezav, kamor sodi tudi povezovanje s turizmom. Poudarek je na filmu in vlogi kulturnih dogodkov, kot so festivali in različni projekti, povezani s filmom, za nadgradnjo turistične ponudbe in same destinacije.
Zmagovalci 28. Festivala slovenskega filma Portorož
Na 28. Festivalu slovenskega filma Portorož, ki se je zaključil s svečano podelitvijo nagrad vesna, je zmagovalni film postal "Kaj ti je deklica" v režiji Urške Djukić. Film je prejel glavno nagrado za najboljši celovečerni film ter nagrade za najboljšo glavno žensko vlogo (Jara Sofija Ostan), stransko žensko vlogo (Mina Švajger), stransko moško vlogo (Saša Tabaković) in najboljši zvok (Julij Zornik).
Festival slovenskega filma v Portorožu tako predstavlja več kot le filmsko dogajanje; je platforma za promocijo slovenske kulture, spodbujanje filmske produkcije in ustvarjalcev, ter pomemben dejavnik pri razvoju turizma v slovenski Istri, ki s svojo raznolikostjo in ambicioznostjo pušča pomemben pečat na kulturni in turistični krajini.
tags: #festival #slovenskega #filma #portoroz #gordana