Pokrajinski muzej za Pomurje, danes znan kot Pomurski muzej Murska Sobota, je bil ustanovljen pred sedemdesetimi leti, natančneje 21. januarja 1955, na pobudo Okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti. Ta pomembna kulturna ustanova je svoje temelje postavila na bogatem gradivu, ki ga je skrbno zbralo Prekmursko muzejsko društvo, ustanovljeno že leta 1935. Muzej je uradno začel delovati v letu 1956, ko so mu dodelili prve prostore v zgodovinskem renesančnem gradu, ki se nahaja sredi parka v Murski Soboti. Danes Pomurski muzej Murska Sobota ponosno stoji kot osrednja pokrajinska institucija, posvečena varovanju premične in nesnovne dediščine celotnega Pomurja. Med neprecenljivimi predmeti, ki jih muzej hrani, najdemo tudi zanimiv radijski sprejemnik iz 50. let 20. stoletja, ki priča o tehnološkem napredku in vsakdanjem življenju preteklih generacij.
Začetki Pomurskega muzeja in Prekmursko muzejsko društvo
Ustanovitev Pokrajinskega muzeja za Pomurje leta 1955 ni bila spontan dogodek, temveč logična posledica dolgoletnega prizadevanja za ohranjanje bogate kulturne in zgodovinske dediščine regije. Ključno vlogo pri tem je imelo Prekmursko muzejsko društvo, ustanovljeno že leta 1935. Društvo je že pred vojno aktivno zbiralo gradivo, ki je kasneje postalo temelj muzejske zbirke. Ta zgodnja prizadevanja so omogočila, da je muzej ob svojem začetku delovanja leta 1956 že razpolagal z bogatim naborom predmetov, ki so pričali o preteklosti Pomurja. Ureditev prvih prostorov v renesančnem gradu je simbolizirala povezavo med zgodovino in sedanjostjo, saj je ta arhitekturna dediščina sama po sebi nosila bogato zgodbo.
V začetnih letih delovanja so se pojavili tudi prvi zapisi o začetkih muzeja. V članku z naslovom "Začetki 'Pomurskega muzeja'" v Pomurskem vestniku (1955) je bila omenjena ustanovitev ustanove, kar potrjuje zgodnje zanimanje javnosti in medijev za tovrstne kulturne projekte.
Arheološka raziskovanja in ohranjanje dediščine
Arheološka odkritja in raziskovanja so vedno predstavljala pomemben del muzejskega dela. Že v prvih letih po ustanovitvi je muzej beležil pomembna arheološka odkritja, ki so razširila razumevanje zgodovine Pomurja. Članki v Pomurskem vestniku, kot so "Arheološka raziskovanja" (1957) in "Začetki arheološkega raziskovanja Pomurja" (1957), poudarjajo pomen teh raziskav za celovito sliko preteklosti. Dokumentirana so bila tudi pomembna arheološka najdišča in vprašanja, povezana z njihovim varstvom, kot je bil članek "Stara grobišča je prepovedano prekopati!" (1957), kar odraža skrb za ohranjanje dediščine na terenu.
Pomurski muzej ni bil le skladišče predmetov, temveč aktivni udeleženec v znanstvenih raziskavah in promociji kulturne dediščine. Omenjeni so bili prispevki k razumevanju preteklosti, kot so raziskave o "Vörki, vörki, če vas je osem" (1957), ki se nanašajo na ljudsko izročilo ali specifične zgodovinske fenomene.
Etnografsko bogastvo Pomurja
Etnografski oddelek Pomurskega muzeja je igral ključno vlogo pri dokumentiranju in ohranjanju bogate ljudske kulture Pomurja. Raznolikost ljudske noše, običajev, obrti in vsakdanjega življenja je bila skrbno raziskana in predstavljena javnosti. Članki, kot so "Ko so Prekmurci hodili bosi…" (1958) in "Prekmurska ljudska noša v 19. stol." (1958), nas popeljejo v preteklost in razkrivajo specifične vidike življenja v regiji.
Raziskovanja so se dotaknila tudi kmetijstva, ki je bilo v Pomurju vedno ključnega pomena. "Kmetijstvo v narodopisnem oddelku Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti" (1961) izpostavlja pomen te tematike za razumevanje gospodarske in socialne zgodovine. Oljarstvo v Prekmurju (1964) in kmečko vinogradništvo v vzhodnih Slovenskih goricah (1967) sta primera specifičnih gospodarskih dejavnosti, ki so bile predmet muzejskih raziskav.
Pomembno področje etnografskih raziskovanj je bilo tudi ljudsko stavbarstvo. Članki, kot so "Prekmurske domačije z ločenimi vhodi v stanovanjske prostore" (1978) in "Etnološka topografija ljudskega stavbarstva v Prekmurju" (1979), nudijo vpogled v arhitekturno dediščino in njeno specifičnost v regiji. Raziskave vinskih kleti, kot so "Zaščita vinskih kleti v predelu 'Ujtomás' v Lendavskih goricah" (1976) in "Vinske kleti na obronkih Ormoških goric" (1978), dodatno poudarjajo pomen ohranjanja tradicionalnih gospodarskih objektov.
Muzej v kontekstu širše družbe in turizma
Pomurski muzej ni bil izolirana institucija, temveč je aktivno sodeloval v širšem družbenem in kulturnem življenju. Udeležba na mednarodnih dogodkih, kot je "Mednarodni teden muzejev" (1957), in organizacija simpozijev, kot je "Prvi mednarodni simpozij ljudske keramike v Radencih" (1963), kažejo na njegovo odprtost in povezovanje z mednarodno strokovno javnostjo.
Muzej je imel tudi pomembno vlogo pri promociji turizma v Pomurju. Vodniki, kot je "Vodnik po Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti" (1968) in "Pomurje - Turistični vodnik" (1969), so omogočali obiskovalcem lažje spoznavanje regije in njenih znamenitosti. Poudarjena je bila tudi povezava med muzejem in turizmom v članku "Pokrajinski muzej za Pomurje v Murski Soboti in turizem" (1969).
Razstave, kot je "Razstava starega denarja v Pokrajinskem muzeju" (1960) in "Razstava kmečka hiša v pokrajini ob Muri" (1982), so bile namenjene širši javnosti in so predstavljale ključne vidike zgodovine in kulture Pomurja.
Obdobja in razvoj muzejskih zbirk
Skozi desetletja je Pomurski muzej rastel in se razvijal. Poročila o delu muzeja, kot so "Pokrajinski muzej v Murski Soboti v letih 1967-1974" (1976) in poročila o delu etnološkega oddelka (1977, 1983), dokumentirajo njegovo aktivnost in razvoj. Zbirke muzeja so se nenehno bogatile, kar je omogočalo širšo paleto razstav in raziskav. "Zbirke Pokrajinskega muzeja za Pomurje v Murski Soboti" (1968) in "Zbirke Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti in njihov razvoj" (1976-1979) nudijo vpogled v rast in naravo muzejskih fondov.
Tisk in mediji v Pomurju skozi prizmo muzeja
Številni članki, objavljeni v lokalnih in regionalnih časopisih, kot so Pomurski vestnik, Svet ob Muri, Zadružni koledar, Kmetijski koledar, Pomurje, Naptár, so nepogrešljiv vir informacij o delu Pomurskega muzeja in njegovi vlogi v regiji. Ti časopisi so dokumentirali muzejske dogodke, raziskovanja, razstave in splošno zanimanje za kulturno dediščino Pomurja. Analiza teh publikacij razkriva, kako je muzej skozi desetletja komuniciral z javnostjo in kako je prispeval k oblikovanju regionalne identitete.
Posebej zanimivi so zapisi o lokalnih časopisih, ki so izhajali v Prekmurju, kot so "Novine" (1913-1932), "Pomurski list" (1920-1927), "Tednik" (1923), "Murska krajina" (1936-1941) in drugi. Ti časopisi so bili ne le informativni mediji, temveč tudi platforma za razprave o družbenih, kulturnih in zgodovinskih vprašanjih, ki so neposredno ali posredno vplivala na muzejsko delo.
Raznolikost tematik in področij raziskovanja
Muzej se je skozi svojo zgodovino posvečal številnim tematikam, ki odražajo bogastvo Pomurja. Poleg arheologije in etnografije so bile raziskane tudi teme, kot so:
- Ljudska verovanja: "Verovanja kmeta v našem ljudskem izročilu" (1962) in "Doneski k ljudskemu izročilu o čarovnicah v Pomurju" (1963) se poglabljata v duhovno dediščino.
- Obrti in rokodelstvo: "Filovci, filovski lončarji in okolica" (1963) in "Zbirka brisač v Pokrajinskem muzeju za Pomurje v Murski Soboti" (1963/64) osvetljujeta tradicionalne obrti.
- Vsakdanje življenje: "Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju" (1962) ter "Rečnih mlinov na Muri v Prekmurju ni več" (1972) nudita vpogled v praktične vidike življenja.
- Specifične skupnosti: "Nekaj značilnosti ljudske kulture v madžarski vasi Motvarjevci (Szent László) v Prekmurju" (1976) in "Szentlászló népi kulturájána hagyományaiböl" (1968) kažeta na raziskovanje etničnih in kulturnih posebnosti.
Pomurski muzej Murska Sobota je s svojo dolgoletno tradicijo in bogatim naborom dejavnosti postal nepogrešljiv del kulturne krajine Pomurja, ki skrbi za ohranjanje in predstavljanje neprecenljive dediščine regije.
tags: #casopisi #v #pomurju #pokrajinski #muzej