Leto 1996 je ostalo v slovenskem spominu kot leto zgodovinskega obiska papeža Janeza Pavla II., ki je svojo ljubezen do naše domovine izrazil s poljubom zemlje. Ta obisk, ki je trajal od petka, 17. maja, do nedelje, 19. maja, je bil več kot le pastoralni dogodek; bil je praznik vere, kulture in narodne identitete, ki je obeležil 1250-letnico krščanstva na Slovenskem. Geslo obiska, "Potrdi nas v veri!", je odmevalo skozi celotno izkušnjo, povezujoč preteklost, sedanjost in prihodnost.
Prihod v Slovenijo in prvi koraki
Papež Janez Pavel II. je v Slovenijo priletel v petek, 17. maja, popoldne z "belo ptico" italijanske letalske družbe Alitalia, pristavši na brniškem letališču. Visokega gosta je ob prihodu pozdravil predsednik Milan Kučan, ob njem pa so bili navzoči tudi vsi slovenski škofje, apostolski nuncij, diplomatski zbor in okoli 200 ljudi iz cele Slovenije. Papež je bil vidno vesel, da je "prisrčno dobrodošlico obogatil glas zvonov", ki so ob uri njegovega prihoda zapeli po vsej slovenski domovini. Z letališča se je papež odpeljal na Brezje k Mariji Pomagaj, od tam pa v slovensko prestolnico in stopil v ljubljansko stolnico.
Ljubljana: Dan mladih in praznovanje rojstnega dne
Sobota, 18. maja, je bila posvečena predvsem srečanju z mladimi in praznovanju papeževega 76. rojstnega dne. Dan se je začel s podoknico v nadškofijskem dvorcu in voščilom otrok. Sledila je osrednja maša na hipodromu v Stožicah, ki se je je udeležilo okrog 105.000 vernikov. Mašo je obhajalo 50 škofov, 450 duhovnikov in 1.000 ministrantov. Po maši se je obisk nadaljeval v Zavodu sv. Stanislava. Popoldne je sledilo izjemno čustveno srečanje z mladimi na letališču v Rakitniku pri Postojni.
Priprava na srečanje v Postojni je bila skrbno načrtovana. Letališka površina je bila okrepljena s ploščami za vojaška mostišča, da bi preprečili udiranje pod težo množice in vozil. Zgrajena je bila ogromna kapela z velikim križem, na ozadju katere je bila milostna podoba Matere Božje s Svete Gore. Ob kapeli je bil postavljen bel klečalnik, kjer se je papež poklonil Mariji, in ambon. Celotna infrastruktura, vključno z ozvočenjem in razsvetljavo, je bila zgrajena z lastnim transformatorjem, stroške pa so pokrili ljudje po župnijah. Varnostne službe in policija so imele zahteven projekt, saj so morali zavarovati celotno območje, vključno z bližnjimi pogozdenimi hribi, da bi preprečili morebitne grožnje.
Vhodi na prizorišče v Postojni, ki so ga zasnovali za manj kot 50.000 ljudi, so se odprli ob devetih. Ob enajstih se je začel program "ogrevanja" za papeža, na katerem so nastopili mladi iz vseh treh slovenskih škofij, člani duhovnih gibanj in gostje iz sosednjih dežel. Vse je povezovala pesem. Ob pol treh, dve uri pred papeževim prihodom, je stekla neposredna priprava, ki jo je "zasekala" godba na pihala iz Kopra. Sledila so pričevanja mladih iz Slovenije, zamejstva in sosednjih držav, ki so jih spremljale navdušene pesmi. Generalni vikar koprske škofije Renato Podbersič je orisal pripravo Cerkve na Primorskem na obisk. Reka romarjev ni presahnila in do papeževega prihoda se je zbralo blizu 70.000 ljudi, ogromna večina mladih.
Na tem čustvenem srečanju je sveti oče izročil skavtom baklo, prižgano ob velikonočni sveči, ki so jo skavti ponesli med mlade kot "štafetno palico" žive vere. Baklo je sprejela 15-letna skavtinja Marija. Po prošnjah in molitvi očenaša so mladi v narodnih nošah svetemu očetu prinesli darove primorske zemlje: sol, oljčno olje, pšenico, pršut, vino, sir, češnje, jabolka in prt iz idrijskih čipk. Postojnski župan Josip Bajc mu je podaril sliko z motivom iz Postojnske jame. Papež se je raznežil, ko je k njemu prihitelo osem otrok iz župnije Matenja vas z deset metrov dolgo kito iz šmarnic, ki so mu jo ovili okrog vratu. V tej priložnosti je papež v šali dejal: "Nisem vedel, da ste Američani. Zmeraj sem mislil, da ste Slovenci!" Mladi so mu v odgovor zapeli voščilo še v slovenščini, operni pevec Marko Kobal pa staroslovansko "Mnogaja ljeta". "Hvala mladim! Hvala Sloveniji!" je ponavljal papež, ki se kar ni mogel posloviti. Pozneje so zapisali, da je bilo to srečanje s papežem na letališču pri Postojni "čustveni" višek prvega obiska papeža sv. Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Med drugim je papež na tem srečanju mladim sporočil: "Blagor vam, mladi, če bo zaupanje v Božjo besedo močnejše od skepticizma in predsodkov … če boste dovolj pogumni, da se ne boste izogibali srečanjem s Kristusom … če se vaš pogled ne bo zaustavil samo na površju stvari in oseb, ampak bo znal prodreti dogodkom v srce … Mladi, bodite ponosni, da ste del Cerkve … naj Jezus za vas postane oseba, za katero je vredno zastaviti vse življenje. Dovolite mu, da vstopi v vaše načrte, v vsako vašo dejavnost!"
Sveti oče je svoj "pogovor" z mladimi začel z besedami velikonočnega psalma: "To je dan, ki ga je naredil Gospod". Pred tem je bilo besedno bogoslužje, sledila pa so tri vprašanja, ki so jih zastavili zastopniki mladih: kako naj trdno upajo kljub strahu, kako naj gradijo Cerkev in kaj naj storijo, da bo vera navdihovala njihovo življenje. Papež je v svoj nagovor vključil odgovore na ta vprašanja, pri čemer je poudaril, da rojstni dan in dan krsta spominjata na dar življenja in na mladost vere, ki jo Bog nenehno obnavlja. Kot zdravilo zoper strah in vir upanja je izpostavil vstali Kristus, "ki nenehno vstopa v dvorano zadnje večerje". Cerkev je po njegovih besedah treba graditi tako, da postanemo "živi kamni" občestva, ki se s pomočjo bogoslužja, kateheze in bratskega življenja vedno tesneje povezuje s Kristusom. Na vprašanje o veri in življenju pa je odgovoril, da ne bo razkoraka, če "Jezus za vas postane oseba, za katero je vredno zastaviti vse življenje".
Papež Janez Pavel II. mladim v Postojni 1996 #1#
Maribor: Obisk škofije in poklon Slomšku
V nedeljo, 19. maja, je papež obiskal mariborsko škofijo. Mašo je imel blizu dvorca Betnava, ki se je je udeležilo okrog 100.000 ljudi. Po maši je obiskal mariborsko stolnico in molil na Slomškovem grobu. V Vatikan se je vrnil z mariborskega letališča.
Papežev govor v Vatikanu in razmislek o slovenski kulturi
Po vrnitvi v Vatikan je papež Janez Pavel II. 22. maja v Vatikanu pri splošni avdienci imel govor o obisku v Sloveniji. Med drugim je dejal: "Z gotovostjo lahko povemo, da je razvoj slovenske kulture tesno povezan s krščanstvom, začenši prav z jezikom, prisotnim v pisnih dokumentih iz 10. stoletja, ki vsebujejo katehetska in pridigarska besedila. Krščanstvo je prišlo v Slovenijo iz Rima, zato v slovenski kulturi zahodna sestavina prevladuje pred vzhodno. To potrjujejo tesne vezi, ki obstajajo od samih začetkov procesa oblikovanja cerkvenega in kulturnega življenja z navedenimi središči v Ogleju in Salzburgu. Med mojim obiskom sem vse to še posebej naglasil, posebno še med srečanjem s kulturniki in znanstveniki v Mariboru. Slovenska kultura je stara kultura, ki je tako na znanstvenem kot na področju ljudskih izročil očitno zaznamovana z zahodnim značajem. To se je jasno pokazalo v bogoslužnih slavjih; in je nadalje zelo močno prišlo do izraza med nepozabnim srečanjem z mladimi v Postojni. Mladi, dediči te kulture, so poklicani, da jo izročijo rodovom tretjega tisočletja."
Zgodovinski poudarek obiska
Papežev obisk v Sloveniji je imel poleg pastoralnega tudi zgodovinski poudarek. Poleg obeležitve 1250-letnice krščanstva na Slovenskem, je leto 1996 zaznamovalo tudi 1200 let od oglejsko-čedadske sinode, ki je začrtala misijonsko in pastoralno delo med Slovenci južno od Drave, ter 1111 let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda.
Širši kontekst dogajanja v letu 1996
Obisk papeža ni bil edini pomemben dogodek leta 1996 v slovenski cerkveni kroniki. Leto je zaznamovalo tudi razmislek javnosti o stroških in potrebnosti obiska, ki pa se je z bližanjem datuma spremenil v splošno navdušenje. Delovala sta državni in cerkveni pripravljalni odbor, ki sta sicer delovala ločeno, a sta sodelovala. V cerkvenem odboru so bili predstavniki iz vseh škofij.
V letu 1996 so se zgodile tudi nekatere druge pomembne cerkvene novice. V oktobrski številki Sporočil slovenskih škofij je bilo objavljeno navodilo o koncertih v cerkvah, ki je postavilo jasne kriterije glede izbire skladb in načina izvajanja. Nabirka na letošnjo zahvalno nedeljo je bila namenjena obnovi škofijske gimnazije v Vipavi. 15. avgusta je trnovski dekan Bogdan Berce blagoslovil tri nove zvonove za cerkev v Obrovu.
V letu 1996 je umrlo tudi več duhovnikov in redovnikov. Med njimi je bil enainosemdesetletni duhovnik Alojz Ličen, ki je deloval med beneškimi Slovenci, na Idrskem in v Istri ter prevajal besedila iz latinščine. Umrl je tudi minoritski pater Andrej Vatovec, ki je deloval v Piranu in kasneje živel na Ptuju. Frančiškan p. Atanazij Kocjančič, rojen v Hrastovljah, je med vojno pomagal slovenskim taboriščnikom in kasneje deloval v Strunjanu ter pri Sv. Ani v Kopru. Sosednja tržaška škofija je 23. avgusta izgubila svojega pastirja Lorenza Bellomija, ki je s svojo ljubeznijo in naklonjenostjo do Slovencev ponovno vzpostavljal strpne odnose.
Obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1996 je tako pustil neizbrisen pečat v slovenski zgodovini, ne le kot verski dogodek, ampak kot močan simbol enotnosti, vere in narodne identitete, ki še danes navdihuje in povezuje.