V današnjem članku bomo podrobno raziskali, kako lahko zavezanci, predvsem študenti in rezidenti Slovenije, ki prejemajo dohodke iz tujine, uveljavljajo stroške prevoza in nočitve, povezane z delom. Pojasnili bomo različne možnosti, postopke in pravne podlage, ki urejajo ta področja, s ciljem zagotoviti celovito razumevanje za širok krog bralcev, od študentov do strokovnjakov.
Dejanski stroški v primerjavi z normiranimi stroški
Pri obračunu dohodnine je pomembno poznati razliko med normiranimi in dejanskimi stroški. Normirani stroški v primeru študentskega dela znašajo 10 % bruto zaslužka in jih Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) samodejno upošteva. Ti stroški pokrivajo splošne izdatke, povezane z opravljanjem dela. Vendar pa obstaja možnost uveljavljanja tudi dejanskih stroškov, če so ti višji od priznanih normiranih stroškov.
Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza in nočitve, ki so povezani z delom preko pogodb o avtorskem ali honorarnem delu, je potrebno oddati do 5. februarja za preteklo leto. Zavezanci, ki so prejemali honorarje po t.i. pogodbah civilnega prava, imajo možnost uveljavljanja dejanskih stroškov prevoza in nočitev, v kolikor so ti višji od priznanih 10 odstotnih normiranih odhodkov.
Stroški prevoza na delo in z dela
Stroški v zvezi z delom lahko vključujejo stroške prevoza na delo in morebitne stroške nočitev, povezanih z delom. Rezidenti Slovenije, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja iz tujine pri tujem delodajalcu, lahko uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za stroške prevoza na delo in z dela. Tuj delodajalec je tisti, ki nima sedeža v Sloveniji. Davčni zavezanec lahko stroške v zvezi z delom v tujini uveljavlja v medletni napovedi za akontacijo dohodnine oziroma v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine ali v napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni bil izdan.
Dejanske stroške prevoza in nočitve uveljavljaš tako, da do 5. februarja pošlješ zahtevek, ki se vloži na portalu eDavki. Izpolniš "Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov", ki ga oddaš na FURS do 5. februarja. V rubriko 1211 ali 1212 v ugovoru na informativni izračun dohodnine vpišeš dejanske stroške prevoza.
Za javne uslužbence so povračila stroškov in drugi osebni prejemki urejeni v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), podrobneje pa v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev ter v njihovih aneksih in Uredbi o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Vsi aneksi so bili objavljeni v Uradnih listih RS.
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra. Pri ugotavljanju upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela se upoštevajo pešpoti. Pri ugotavljanju razdalje za povračilo kilometrine se upošteva varna pot. Varna pot je tista pot, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi vse leto. Med varne poti praviloma ne spadajo gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo čez travnike in njive, pešpoti, neprevozne in druge neprimerne poti.
Za obračun kilometrine za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov uporabi najvišja cena bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji, za pretekli mesec. Ceno iz prejšnjega stavka se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo. Razdalje za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela in za povračilo kilometrine se določijo na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi«.
Javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet.
Stroški nočitve
Stroški nočitve povezani z delom so prav tako lahko predmet uveljavljanja. Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov nočitve vsebuje poleg mesta opravljanja dela še opredelitev števila nočitev ter dokumentiran znesek nočitve. Predlagamo, da zavezanec razpolaga z izpolnjenim in potrjenim nalogom za službeno potovanje, kot dokazilo o službeni poti.
Povračila stroškov za javne uslužbence in funkcionarje
Za pravna podlaga za povračila stroškov in drugih osebnih prejemkov za funkcionarje je Zakon o funkcionarjih (ZF). Skladno s 17. členom ZF funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, pripadajo dnevnica za službeno potovanje v državi, jubilejna nagrada in solidarnostna pomoč v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence v državni upravi.
Regres za prehrano: Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom in pripada javnemu uslužbencu za dan prisotnosti na delu. V primeru zagotovljene brezplačne prehrane med delom javni uslužbenec izbira med izplačilom regresa ali koriščenjem brezplačne prehrane. Znesek regresa za prehrano se usklajuje z rastjo cen prehrambenih izdelkov vsakih šest mesecev.
Nadomestilo za ločeno življenje: Nadomestilo za ločeno življenje se javnemu uslužbencu, ki je razporejen na delo več kot 70 kilometrov izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Znesek nadomestila za ločeno življenje se usklajuje enkrat letno.
Dnevnica za službeno potovanje v Republiki Sloveniji: Dnevnica je povračilo stroškov prehrane javnemu uslužbencu za tri obroke dnevno, in sicer v primeru, če potovanje traja nad 12 ur, nad 8 do vključno 12 ur ter od 6 do vključno 8 ur. Zneski dnevnic se usklajujejo enkrat letno. Javni uslužbenec, ki ima na službenem potovanju poravnano celotno prehrano ali mu jo poravna organizator, nima pravice do dnevnice. Dnevnica in regres za prehrano se izključujeta.
Jubilejna nagrada: Do 1. junija 2012 je veljalo, da je pri izplačilu jubilejne nagrade relevantna skupna delovna doba javnega uslužbenca, pridobljena tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Po 1. juniju 2012 pa se pri izplačilu jubilejne nagrade upošteva le delovna doba pridobljena v javnem sektorju. Javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 ali 40 let delovne dobe pri delodajalcih v javnem sektorju. Zneski jubilejnih nagrad se usklajujejo enkrat letno.
Solidarnostna pomoč: Javni uslužbenec je upravičen do izplačila solidarnostne pomoči v naslednjih življenjskih okoliščinah: smrt delavca ali ožjega družinskega člana, težja invalidnost, daljša bolezen, uničenje premoženja zaradi naravne ali druge nesreče ter v primeru nakupa prvega stanovanja. Vsak od teh primerov ima določene pogoje za uveljavitev pravice. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega višine 120 odstotkov minimalne plače. V primeru požara ali naravne nesreče omejitev višine minimalne plače ne velja. Javni uslužbenec lahko zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži v roku 60 dni od nastanka primera.
Vračilo odvedene akontacije dohodnine za nerezidente
V kolikor ste nerezident/ka Slovenije in rezident/ka države, s katero ima Slovenija podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko vložite zahtevo za vračilo odvedene akontacije dohodnine. Obrazec najdete na spletnih straneh FURS ali ga prejmete v njihovi poslovalnici. Zraven izpolnjenega zahtevka morate predložiti tudi potrdilo o rezidentstvu iz matične države in potrdilo o vpisu - oboje veljavno za tekoče koledarsko/študijsko leto. FURS vam vračilo akontacije dohodnine vrne na vaš bančni račun (do višine posebne osebne olajšave, ki velja za tisto koledarsko leto).
Če ste davčni nerezident in nameravate v Sloveniji ostati dlje časa, si lahko uredite status davčnega rezidenta Slovenije.
Obdavčitev dohodkov
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevajo se vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu od 1. januarja do 31. decembra. V obdavčljive dohodke se štejejo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti. Štipendija ni obdavčljiva, če je financirana iz proračuna (npr. državna štipendija) ali je štipendija kadrovska in ni višja od minimalne plače.
Če organizacija izplača davčnemu zavezancu rezidentu dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (na primer na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe), lahko to izplačilo vključuje tudi znesek, ki služi pokrivanju stroškov, ki so nastali z opravljanjem dela na podlagi pogodbe. Vsi ti zneski so davčno podvrženi enaki obravnavi in obdavčeni z davki in prispevki. Že izplačevalec sicer pri obračunu akontacije dohodnine upošteva 10% normirane stroške.
Primer izračuna dohodka po podjemni pogodbi in avtorskem honorarju
Podjemna pogodba:
- Bruto dohodek: 500 eur
- Normirani odhodki (10%): 50 eur
- Prispevki* (skupaj): 78,70 eur
- Akontacija dohodnine: 104,55 eur
- Posebni davek (25%): 125 eur
- Neto nakazilo honorarja: 363,65 eur
- Skupaj strošek izplačevalca: 671,90 eur
Avtorski honorar:
- Bruto dohodek: 500 eur
- Normirani odhodki (10%): 50 eur
- Prispevki* (skupaj): 78,70 eur
- Akontacija dohodnine: 104,55 eur
- Neto nakazilo honorarja: 363,65 eur
- Skupaj strošek izplačevalca: 546,90 eur
*v obeh primerih je pri izračunu prispevkov upoštevano, da je prejemnik, zavezanec obvezno zavarovan drugje.
V kolikor zavezanec razpolaga z dokazili o dejanskih stroških, ki so večji od predstavljenih (50 eur), potem pošlje zahtevek za uveljavljanje stroškov na FURS.
Kaj vsebuje zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov?
Obrazec "Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov" vsebuje osnovne podatke o zavezancu in prejetem dohodku (izplačevalec, oznaka in znesek v EUR). Nadalje se po mesecih vpiše mesto opravljanja dela in posamezni dejanski stroški prevoza:
- Javno prevozno sredstvo (vrsta prevoza in znesek vozovnice)
- Lastno prevozno sredstvo (število kilometrov in znesek)
Višina kilometrine je tudi za zahtevek za uveljavljanje stroškov omejena po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in znaša 0,37 EUR za posamezen kilometer na službenem potovanju, oziroma 0,18 EUR za posamezen kilometer za prevoz na in iz dela.
V kolikor so na službenem potovanju ustvarjeni dodatni stroški iz naslova parkirnin in cestnin je potrebno za dokazovanje le-teh razpolagati z računom.
Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov nočitve vsebuje poleg mesta opravljanja dela še opredelitev števila nočitev ter dokumentiran znesek nočitve.
Izpolnjen Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov zavezanec odda preko portala eDavki, lahko pa tudi osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu, najkasneje do 5. februarja.