Leto 2026 bo posvečeno arhitektu, konservatorju, grafiku, ilustratorju in alpinistu Vlastu Kopaču (1913-2006), ki je s svojim vsestranskim delovanjem pustil neizbrisen pečat na slovenskem prostoru. Ob dvajseti obletnici njegove smrti so se številni muzeji, raziskovalne ustanove in strokovne organizacije povezali v obsežen celoletni projekt, ki bo javnosti ponovno približal njegovo izjemno široko ustvarjalno dediščino. Projekt z naslovom "Vlasto Kopač: ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina" želi širši in strokovni javnosti predstaviti osebnost, ki je odločilno zaznamovala slovenski prostor - od arhitekture in urbanizma do varstva kulturne krajine, planinstva, kartografije in ohranjanja kolektivnega spomina.
Kopačevo delo je odlikovala celostna vizija, ki je povezovala arhitekturo, naravo in družbo. Kot študent in sodelavec Jožeta Plečnika je sodeloval pri snovanju in izgradnji ljubljanskih Žal in zapornice na Ljubljanici. Samostojno je zasnoval Pot spominov in tovarištva, kot sodelavec takratnega Zavoda za spomeniško varstvo pa je pomembno prispeval k prenovi Plečnikovih tržnic in Žal. Njegov vpliv je močno zaznamoval razvoj Velike planine, kjer se je še posebej posvečal ohranjanju ljudskega izročila in materialnih sledov preteklosti.
Geneza projekta: Od dokumentarnega filma do celoletnega praznovanja
Ideja za obsežen projekt se je porodila leta 2023, ko je Medobčinski muzej Kamnik pripravljal dokumentarni film ob 110. obletnici rojstva Vlasta Kopača. Avtorica filma, kustosinja Janja Železnikar, je pregledala fonde muzejev in drugih ustanov, ki hranijo njegovo zapuščino, ter pridobila avdiovizualne posnetke RTV Slovenija. Vzporedno je kustosinja Plečnikove hiše, Ana Porok, pripravljala razstavo "Vlasto Kopač - neutrudni humanist". Po smrti Kopačeve hčerke Mojce Kopač, ki je skrbno hranila očetovo zapuščino in jo po njegovi smrti predala pristojnim muzejem, so se sodelujoče institucije odločile spoštovati njeno željo po celoviti predstavitvi očetovega opusa. Tako so se združili kustosi, konservatorji, raziskovalci in posamezniki, ki so Kopača poznali ali z njim sodelovali, da bi ob 20. obletnici njegove smrti predstavili njegovo izjemno bogato ustvarjalno delo.
Osrednji del projekta: Monografija in dokumentarni film
Ključno delo tega skupnega projekta, ki ga delovno imenujejo "Leto Vlasta Kopača, 2026", bo izdaja obsežne monografije-zbornika z naslovom "Vlasto Kopač - tiha moč ustvarjanja". Temeljni prispevek te knjige bo življenjska zgodba Vlasta Kopača, ki jo je spisala njegova hčerka Mojca Kopač, izpostavljajoč ključne mejnike in najpomembnejša področja njegovega delovanja. Knjiga bo obenem hommage Mojci Kopač, ki je celo življenje skrbno hranila očetovo zapuščino. V zbornik bodo pisci iz sodelujočih ustanov dodali fragmente dediščine, jo ovrednotili in osvetlili manj znane segmente njegovega dela. Nekateri avtorji bodo delili tudi osebne izkušnje s Kopačem, preko katerih jim je predal svoje znanje in način komunikacije.
Film o življenju in delu Vlasta Kopača, ki ga je pripravila režiserka Andreja Humar Gruden v sodelovanju z Janjo Železnikar, bo obogatil večino dogodkov projekta. Katja Šturm z RTV SLO bo pripravila tudi inserte Kopačevih izjav iz arhivov Radia in TV Slovenija, ki bodo predvajani na razstavah in drugih dogodkih.
Razstave, simpozij in dogodki po Sloveniji
Celoletni program projekta obsega več kot 25 dogodkov, ki bodo potekali po vsej Sloveniji, v krajih, kjer je Kopač živel in deloval. Vodilna partnerja projekta sta Medobčinski muzej Kamnik in Plečnikova hiša - Muzej in galerije mesta Ljubljana.
Kamnik in Velika planina - srce projekta:
Posebno mesto v projektu ima Kamnik, predvsem zaradi Kopačevega neizbrisljivega pečata na Veliki planini. Maja bo v Medobčinskem muzeju Kamnik odprta razstava "Vlasto Kopač - z občutkom za ljudi in prostor", ki bo poudarila njegove kamniške projekte in prispevek k razvoju turizma na Veliki planini. Kustosinji Janja Železnikar in Saša Roškar bosta predstavili Kopačeve načrte za turistično naselje, idejno zasnovo nihalke, projektiranje žičniških naprav in hotela Šimnovec. Prikazan bo tudi unikaten film o gradnji zasebne počitniške koče na Veliki planini.
Med majem in oktobrom bodo na Veliki planini organizirani vodeni ogledi in tematski pohodi v sodelovanju z družbo Velika planina ter planinskimi društvi Kamnik, Domžale in Bajtar. Obiskovalci bodo lahko v sklopu posebnega paketa doživeli planino drugače - z vožnjo z nihalko, ogledom dokumentarnega filma o Kopaču, strokovnim vodenjem in kosilom. Cilj teh aktivnosti je, da bi ljudje bolje razumeli planino, začutili Kopačevega duha ter njegovo sporočilo trajnosti, ekološkega odnosa in sonaravnega bivanja. Na gradu Zaprice bo potekalo tudi predavanje o Kopačevih kartografskih delih, saj je malo znano, da je Kopač ustvarjal tudi turistične zemljevide.
Širša predstavitev Kopačevega opusa:
- Slovenski planinski muzej (Mojstrana): Aprila bo odprta spominska vitrina "Med skalo in svinčnikom", posvečena Vlastu Kopaču, kjer bodo razstavljeni njegovi osebni predmeti, planinska in smučarska oprema ter risarski motivi.
- Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO): V tej ustanovi bo potekala razstava, ki bo izpostavila nekaj njegovih ključnih projektov, katerih avtorstvo je pogosto spregledano.
- Plečnikova hiša (Ljubljana): V rodnih Žireh se ga bodo spomnili z razstavo "Vlasto Kopač - neutrudni humanist", predstavitvijo knjige in projekcijo dokumentarnega filma. V Ljubljani bo organiziran kolesarski sprehod po POT-i s prof. Janezom Koželjem. Ogledale si bodo lahko Plečnikove Žale, kjer je Kopač sodeloval kot mladi Plečnikov študent in kasneje kot konservator in nadzornik.
- Ribnica: Konzervatorja Domen Rus in Aleksandra Renčelj Škedelj bosta odkrivala skrivnosti Parka kulturnikov Ribnici, za katerega načrte je prav tako poskrbel arhitekt Kopač.
- Kamniški planinci in PD Domžale: Sodelovali bodo pri vodenjih po Veliki planini, kjer bodo opozarjali na Kopačeve zasluge za njeno podobo, ohranjenost naravne in kulturne dediščine, toponomastiko, materialno kulturo in ljudsko izročilo.
- PD Bajtar: Jeseni se bodo spomnili Kopača, ki je sprva najemal bajte na Mali planini, nato zgradil svojo Ruševko na turističnem območju Na jamah, ter na Velikem stanu ohranil edino originalno ovalno pastirsko bajto - Preskarjevo bajto.
- Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS): 12. novembra 2026 bo v prostorih ZVKDS v Kranju potekal strokovni simpozij, kjer bo Vlasto Kopač osvetljen skozi prizmo konservatorja. Poudarek bo na njegovih delih pri prenovah objektov, gradov, konservatorskih in urbanističnih načrtih ter njegovi osebni prisotnosti pri izvajanju načrtovanega.
Vlasto Kopač: Arhitekt, konservator, alpinist in humanist
Vlasto Kopač (1913-2006) se je rodil v Žireh. Že v mladosti je pokazal izjemen risarski dar, ki ga je podedoval po očetu, akademskem slikarju. Po vpisu na študij arhitekture na Tehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je bil Plečnikov študent, se je navdušil za gorništvo in alpinizem, predvsem zaradi prvih študentskih počitnic na Veliki planini. Njegovo življenje je bilo polno vzponov in padcev, od sodelovanja v odporniškem gibanju, zaprtja v koncentracijskem taborišču Dachau in kasnejših dachavskih procesov, do bogatega ustvarjalnega opusa na področju arhitekture, urbanizma in konservatorstva.
Kljub težkim življenjskim preizkušnjam, vključno z zaporno kaznijo, Kopač ni klonil. S podporo družine in globokim spoštovanjem do narave je nadaljeval svoje delo. Po vojni je postal prvi predsednik Planinske zveze Slovenije in se zavzemal za strokovno urejanje in ohranjanje Velike planine. Njegova prizadevanja za ohranitev prvotne podobe pastirskega naselja so ključna za današnji videz te planine. Zasnoval je šest tipov počitniških koč, ki so bile zgled tradicionalnih stanov.
Kopačevo delo je obsegalo širok spekter področij:
- Arhitektura in urbanizem: Pot spominov in tovarištva, prenova Plečnikovih tržnic in Žal, načrti za turistično naselje na Veliki planini, projektiranje žičniških naprav, hotelov, počitniških koč, ureditveni načrti mest in območij (tudi za Kamnik, Mengeš in Moravče), načrtovanje spominskih prizem.
- Varstvo kulturne krajine in dediščine: Sodelovanje pri prenovah gradov, samostanov, drugih objektov (npr. cerkev sv. Primoža nad Kamnikom, Mali grad, Butaličeva hiša v Mekinjah), izdelava urbanističnih programov in varstvenih režimov, načrtovanje več kot 120 spominskih obeležij, spomenikov, plošč in nagrobnikov.
- Planinstvo in kartografija: Aktivno udejstvovanje kot alpinist, gorski reševalec, predsednik Planinske zveze Slovenije, priprava in izdaja prvih povojnih planinskih zemljevidov (Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške Alpe), oblikovanje spomenika padlim planincem.
- Ohranjanje spomina: Risbe iz koncentracijskega taborišča Dachau, ki predstavljajo trajen spomin in opomin na grozote vojne.
Vlasto Kopač je s svojo pokončno držo, zavzetim udejstvovanjem in neumornim delom pustil neizbrisen pečat na slovenskem planinstvu, alpinizmu, gorskem reševanju ter ohranitvi naravne in kulturne dediščine. Projekt "Vlasto Kopač - ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina" je priložnost, da spoznamo tega vsestranskega ustvarjalca in mu damo zasluženo mesto med velikani slovenske kulture in zgodovine.