Ste si kdaj zaželeli, da bi se s časovnim strojem popeljali nazaj v preteklost, denimo v srednji vek? Ali ne bi bilo lepo, ko bi lahko srečali srednjeveške ljudi, prisluhnili njihovim zgodbam, z njimi sedeli za mizo, poslušali glasbo ali opazovali, kako je pred stoletji potekalo vsakdanje življenje? Tak »skok v preteklost« si bodo v prihodnje lahko privoščili obiskovalci goriškega gradu, v katerem namerava goriška občinska uprava urediti virtualni muzej. Ta projekt predstavlja ambiciozen načrt za oživitev zgodovine gradu in njegove okolice z uporabo najsodobnejših digitalnih tehnologij, s čimer presega običajno pripovedovanje zgodb in omogoča obiskovalcem, da preteklost ne samo spoznajo, ampak jo tudi zares doživijo.
Finančna podlaga in razvojni načrti
Sredstva za ta ambiciozni projekt bodo črpana iz evropskih skladov za trajnostni urbani razvoj za obdobje 2014-2020. Kot pojasnjuje goriški podžupan Roberto Sartori, gre za nekakšen nadaljevalni projekt, podoben programu Pisus 2. V Furlaniji Julijski krajini je za ta namen na voljo 11.600.000 evrov, ki jih bo dežela porazdelila med štiri glavna mesta pokrajine. Goriška občina se bo na razpis prijavila s projektom, vrednim okrog dva milijona evrov, v središču katerega je prav goriški grad. Projekt so pripravili občinski uradi v sodelovanju s predstavniki skupine Raylight, ki so lani organizirali multimedijsko prireditev na Travniku, ter zvezo trgovcev Ascom.
Dva stebra projekta: Obnova in digitalizacija
Projekt je razdeljen na dva ključna dela. Prvi del je namenjen nujnim obnovitvenim in restavratorskim ukrepom. Ti vključujejo utrditev grajskega obzidja, ureditev območja, kjer je nekoč obratoval lokal Bastione fiorito, obnovo tako imenovanega "urnega stolpa" ter ureditev pešpoti, ki bodo izboljšale dostopnost in estetsko vrednost grajskega kompleksa.
Drugi, in za obiskovalce morda najbolj vznemirljiv del projekta, predvideva posodobitev kulturno-turistične ponudbe gradu preko digitalnih tehnologij. Tu se bo prepletla tradicija s sodobnostjo, kar bo ustvarilo celovito in nepozabno izkušnjo. Obiskovalci bodo lahko doživeli virtualne prikaze srednjeveškega življenja in si ogledali tridimenzionalne projekcije, ki bodo oživile zgodovino gradu.
Sodobna tehnologija za doživetje preteklosti
Ključ do tega, da obiskovalci preteklost ne bodo samo spoznali, ampak jo bodo tudi zares doživeli, leži v uporabi sodobne tehnologije. Projekt vključuje animacijo senčnega gledališča in natančne digitalne rekonstrukcije, ki bodo obiskovalcem omogočile poglobljen vpogled v zgodovino. Celovito izkušnjo bodo zaokrožili številni avdiovizualni in interaktivni elementi:
- Zvočni elementi: Ti bodo obogatili vizualno predstavo in dodali dimenzijo realnosti, poslušalec bo lahko slišal zvoke iz preteklosti.
- Svetlobni učinki: Z uporabo svetlobnih učinkov bodo poudarjeni ključni trenutki grajskih zgodb, kar bo še dodatno poglobilo doživetje.
- Haptični odzivi: Posebni učinki, kot so sedeži s tresljaji, umetna megla, dež in sneg, bodo omogočili fizično občutenje zgodbe, kar bo izkušnjo naredilo še bolj pristno.
- Stereoskopska projekcija: Ta tehnologija doda globino in omogoča občutek, da smo prav zares tam - v daljni ali nekoliko bližnji grajski preteklosti.
Projekcija bo na ogled v odpiralnem času gradu, in sicer na vsako pol ure, z začetkom ob 9.00. Ta stalna ponudba zagotavlja, da si lahko vsak obiskovalec vzame čas za potovanje v preteklost.
Navdih iz drugih digitalnih projektov v Sloveniji in Italiji
Čeprav je projekt virtualnega muzeja na Goriškem gradu edinstven v svoji zasnovi za to lokacijo, ideja uporabe digitalnih tehnologij za predstavitev kulturne dediščine ni povsem nova. Slovenija se že uveljavlja kot destinacija, ki ponuja bogate virtualne izkušnje. Virtualni sprehodi po slovenskih muzejih, kot so Pokrajinski muzej Ptuj, Narodni muzej Slovenije, Moderna galerija, Pokrajinski muzej Maribor, Posavski muzej Brežice, Tolminski muzej ter Mestni muzej Ljubljana, omogočajo odkrivanje zgodovine, umetnosti in naravnih lepot države iz udobja doma. Omenjeni virtualni ogledi vključujejo prazgodovinsko in antično zapuščino, sodobno umetnost, zgodovino mest, arheološko dediščino, kot so situle, ter tehnične in prometne zbirke.
V Italiji pa se je pred kratkim v Gorici odprla največja digitalna galerija v Evropi, umeščena v Bombijev predor. Ta galerija, ki se razteza na 925 kvadratnih metrih s resolucijo 1.600.000 pixlov, je bila dokončana v rekordnem času petih mesecev in je stala 8 milijonov evrov. Kot prva se v njej predstavlja digitalna instalacija "Data Tunnel" turško-ameriškega umetnika Refika Anadola, ki velja za pionirja umetnosti, ustvarjene z umetno inteligenco. Ta projekt je pomemben del zapuščine Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in ima potencial, da Gorico in Novo Gorico povzdigne v "Evropsko prestolnico digitalne umetnosti". Obiskovalci lahko v galerijo vstopijo s pomočjo QR kode, ki jo brezplačno naložijo na licu mesta, vendar je predhodna rezervacija obvezna. Ta galerija dokazuje, kako lahko sodobna tehnologija preoblikuje prostor in ustvari neverjetne atrakcije.
Ideja predora skozi grajski grič na Gorici sicer ni povsem nova; prvi jo je zasnoval grof Carlo Coronini v letih 1872-1873, gradbena dela pa so se začela leta 1943, a so bila zaradi vojne kmalu prekinjena. Predor so dokončali sedem let kasneje in ga uradno odprli v petdesetih letih prejšnjega stoletja, s čimer so povezali dva dela mesta. Ta zgodovinska podlaga predora daje dodatno globino projektu digitalne galerije.
Prihodnost virtualnih doživetij
Virtualni muzej na Goriškem gradu bo tako postal del širšega trenda, ki združuje zgodovino, kulturo in najsodobnejše tehnologije. Gre za način, kako ohraniti in predstaviti bogato dediščino na nov, privlačen in dostopen način. S tem se ne le krepi turistična ponudba, ampak se tudi spodbuja globlje razumevanje in povezovanje z zgodovino. Kot pravi goriški župan Rodolfo Ziberna, je to način, kako se lahko spremeni prostor v čisto nekaj drugega, pa tudi neverjetna atrakcija, ki bo zagotovo povezovala Slovenijo in Italijo.