Tanzanija, država na vzhodni obali Afrike, predstavlja fascinantno mešanico tradicije in hitrega razvoja. Nekdaj znana predvsem po svojem pristnem afriškem duhu, se danes sooča s sodobnimi vplivi, ki spreminjajo njeno podobo in način življenja. Kljub temu pa v srcu Tanzanije še vedno odmeva filozofija "Hakuna Matata", ki ponazarja sproščenost in pozitivno energijo njenih prebivalcev. Ta članek raziskuje, kako se je Tanzanija prelevila iz države s socialistično preteklostjo v vse bolj zahodnjaški gospodarski model, obenem pa se sooča s specifičnimi izzivi, ki so neločljivo povezani z njenim edinstvenim okoljem in kulturo. Spoznali bomo osebno zgodbo ženske, ki je našla svojo poslovno priložnost in ljubezen v tej afriški deželi, ter se poglobili v njene kulturne, socialne in ekološke vidike.
Od "Hakuna Matata" do kapitalističnega buma
Tanzanija je, podobno kot Slovenija, nekdanja socialistična država, kar se še vedno odraža v kulturi ljudi. Opažamo lahko, da so ljudje zelo odprti in imajo močan čut za sočloveka. Beseda "Hakuna Matata", ki jo večina tujcev pozna iz filma Levji kralj, dejansko predstavlja način življenja v Tanzaniji. Večina Tanzanijcev še vedno živi iz dneva v dan in redko kaj načrtuje. Po temperamentu so bližje Špancem ali Črnogorcem kot Nemcem, saj so nasmejanih obrazov in oddajajo pozitivno energijo. Vendar pa se je v zadnjih petih letih v Tanzaniji zgodil pravi "kapitalistični bum". Nebotičniki rastejo kot gobe po dežju, nakupovalni centri pa so postali stalnica v vseh večjih mestih. Mobilno omrežje z internetnim dostopom je na voljo v vedno več ruralnih predelih, celo na vrhu Kilimandžara. Ta hiter gospodarski razvoj ponuja veliko poslovnih priložnosti na vseh področjih gospodarstva, kar privablja tuje investitorje. Kupna moč prebivalstva se z naraščajočim srednjim razredom iz leta v leto povečuje, Tanzanija pa zdaj predstavlja trg za 50 milijonov ljudi.
Kljub temu pa se klasični pogled na Afriko, ki si jo nekateri še vedno predstavljajo kot življenje v kolibi brez tekoče vode in elektrike, v Tanzaniji še vedno dotika realnosti. Zelo velika težava in izziv predstavlja redna oskrba z električno energijo, saj v zadnjem času prihaja do številnih redukcij. Tudi oskrba s tekočo vodo je pogosto problematična, saj je dobava le dvakrat do trikrat tedensko, zato ima vsak dom vodni rezervoar. Te težave so za prebivalce Slovenije težko predstavljive, vendar so del vsakdana v Tanzaniji.
Poslovna priložnost in ljubezen: Zgodba Vesne in Bubeja
Vesna, ekonomistka z obetavno kariero v Evropski komisiji, je pred 12 leti načrtovala potovanje v New York, ki pa je padlo v vodo. Namesto tega se je odločila pridružiti majhni skupini, ki se je odpravila v Tanzanijo. Med študijem je bila Zanzibar že na njenem seznamu želja. Po safariju jo je vodil domačin Bube, s katerim sta si bila všeč. Vesna je svojo prvotno 14-dnevno pot po Afriki podaljšala na dva meseca, skupaj z Bubejem pa sta obiskala še Ugando in Kenijo. Med potovanjem se jima je porodila ideja o turistični agenciji.
Čeprav je Vesno doma čakala perspektivna kariera, je čutila, da si želi nekaj drugačnega. Pol leta kasneje se je vrnila v Afriko. "Poslovna priložnost me je prepričala, da ostanem v Tanzaniji," je pojasnila Vesna. "Ideja za turistično agencijo je padla, ker je Bube delal v turizmu že pred mojim prihodom v Tanzanijo. Njegove izkušnje in moj kapital sta leta 2004 pripeljala do ustanovitve najine turistične agencije Pure Afro Travels." Vesna poudarja, da se ne bi preselila, če ne bi videla priložnosti za poslovni uspeh, vendar priznava, da je bilo z Bubejem vse mnogo lažje. Odločila se je za "testno obdobje" pol leta v Afriki, da bi preverila, ali si tam sploh želi živeti. Med krajšimi potovanji namreč pogosto spregledamo slabe strani, kot je redukcija elektrike, medtem ko daljše bivanje omogoči tehtnejšo odločitev. Ko je ugotovila, da je bila turistična agencija dobra naložba in da je Bube pravi življenjski sopotnik, odločitev ni bila več težka. Njena zgodba ni zgodba naivnega dekleta, ki se zaljubi v pripadnika afriškega plemena in pusti svoje življenje v Evropi, temveč zgodba o premišljeni poslovni priložnosti in želji po spremembi.
Življenje v Tanzaniji: Družina, pomočniki in kulturne razlike
Vesna z možem Methodom Buberwom Tibaijuko (Bube) in njunima sinovoma Timom ter Benjaminom živi v hiši in najema pomočnike, kot sta vrtnar in varuška. To je v Tanzaniji povsem normalno. Pogosto nekdo iz širše družine, ki pride iz podeželja v mesto, pomaga pri gospodinjskih opravilih. To ni luksuz, temveč način, kako pomagati domačinom pri preživetju, medtem ko si Vesna zagotovi čas za družino, nove projekte in prostovoljno delo.
V materialnem smislu je v Tanzaniji približno 80 odstotkov ljudi revnih, ki preživijo z evrom na dan. Vendar pa se srednji razred z gospodarskim napredkom iz leta v leto povečuje. Za tujce revna Afrika pogosto pomeni življenje v kolibah brez tekoče vode in elektrike, a v Tanzaniji nihče ne bo lačen. Domačini so izjemno gostoljubni in vedno delijo obrok s komerkoli, še posebej na podeželju. Čeprav večina nima veliko v materialnem smislu, se zdi, da so srečnejši in živijo manj stresno življenje v primerjavi z ljudmi v razvitih državah, saj se ne ženejo toliko za materialnimi dobrinami. Vendar pa se s prihodom kapitalizma tudi to lahko v prihodnosti spremeni.
Verska sestava Tanzanije je mešana, z največ kristjani in muslimani. Vera igra pomembno vlogo v življenju domačinov, saj več kot 80 odstotkov Tanzanijcev živi v ruralnih predelih. Ljudje v Tanzaniji so spoštljivi in strpni do različnih ver, vsi večji krščanski in muslimanski prazniki pa so uradni državni prazniki.
Poroka Vesne in Bubeja ni bila tradicionalna. Odločitev je padla le teden dni pred nenavadnim datumom 12. 12. 2012, zato so se odločili za kosilo ob 12. uri za 12 ljudi. Zanimivost tanzanijskih porok je, da matičar ženina vpraša, kakšne vrste naj bo zakon - monogamen ali poligamen. Bube se je odločil za monogamnega, kar je tudi uradno navedeno v poročnem listu. Za Bubejevo družino ni bilo nenavadno, da se je poročil z belopolto žensko, saj sta bila oba starša izobražena v Evropi. V Tanzaniji na splošno ni čutiti rasizma do belcev, čeprav te pogosto pokličejo "mzungu" (belec), a brez sovražnosti. V Tanzaniji je vedno več rasno mešanih družin in otrok, kot sta njuna Tim in Benjamin. Doma se pogovarjajo angleško, z besedami svahilija in slovenščine. Tim že dobro napreduje v slovenščini, Benjamin pa se uči s slovenskimi otroškimi pesmicami.
Indigenous culture of Tanzania – Experience the Hadzabe Tribe and African hunters. 🌿🏹
Turizem v Tanzaniji: Od zaščite slonov do poslovne priložnosti
Tanzanija je turistično zelo privlačna, z naravnimi znamenitostmi, kot so najvišja afriška gora Kilimandžaro, safaripark Serengeti, krater Ngorongoro, največji naravni rezervat divjih živali Selous ter rajske plaže Zanzibarja. Kljub temu pa je bila do nedavnega v senci sosednje Kenije. V zadnjem času pa so se turisti zaradi napadov islamskih skrajnežev začeli izogibati Keniji, kar je povečalo zanimanje za Tanzanijo.
Vesna je prek TATO (Tanzanian Association of Tour Operators) postala vodja organizacije pohoda za zaščito slonov v Aruši. Popis slonov, ki so ga opravili v Tanzaniji, je razkril, da se je v zadnjih petih letih število slonov v tej afriški državi zmanjšalo za 60 odstotkov. Leta 2009 so našteli 109.051 slonov, lani pa samo še 43.330. Ta drastičen upad je posledica krivolova, kjer sloni pogosto postanejo žrtev zaradi svojih oklov. Če slon za kmetovalca predstavlja divjo žival, ki mu uničuje pridelek, bo verjetno sprejel ponujenih 50 evrov in ubil slona, tudi če je to nedovoljeno.
Pure Afro Travels, Vesnina in Bubejeva turistična agencija, se odlikuje po osebnem pristopu in pripravi programov po želji strank. Ponujajo tudi nove produkte, kot je "Distinctly boutique", ki gostom prikaže bolj neturistične predele Tanzanije, ter organizirajo potovanja z namenom, ki vključujejo sodelovanje pri lokalnih projektih. Cena safarija se giblje od 150 do 1000 evrov po osebi na dan, odvisno od standarda prenočišč, izbora parkov, časa obiska in velikosti skupine. Agencija posluje pošteno, ima vse potrebne licence, plačuje davke in dobro plačuje svoje osebje, kar se odraža v nekoliko višjih cenah.
Zdravstveni sistem in izzivi: Od vračev do mednarodnih šol
Čeprav ima skoraj vsako mesto v Tanzaniji lastno splošno bolnišnico in skoraj vsaka vasica lokalno ambulanto, obstaja velika težava pomanjkanja zdravnikov, ustrezne opreme in najnovejših zdravil. Zato se pojavlja vedno več zasebnih specializiranih klinik. Večina zdravnikov je bila šolanih v nekdanjih socialističnih državah, kot so Rusija, Kuba in Jugoslavija, v zadnjem času pa je vse več tujih zdravnikov in misijonarjev. S prihodom misijonarjev in širjenjem vere se pomembnost tradicionalnih zdravilcev in vračev zmanjšuje, vendar predvsem starejše generacije ljudi še vedno verujejo v njih.
V Tanzaniji se ljudje pogosto še vedno bolj kot k zdravnikom zatekajo k vračem in tradicionalnim zdravilcem. V zadnjem času so se pojavile tudi novice o umorih albinov, saj nekateri vrači iz telesnih delov otrok albinov izdelujejo amulete, ki naj bi okrepili obrede črne magije. Tanzanijska vlada je sicer pred časom prepovedala vrače, vendar učinkovitost tega ukrepa ni znana. Vendar pa so v Aruši potekala zborovanja v podporo albinom, kjer je predsednik Jakaya Kikwete zagotovil podporo za njihovo zaščito in potrdil ustanovitev nacionalnega odbora, ki bo svetoval vladi pri boju proti umorom z izobraževanjem in ozaveščanjem ljudi. To predstavlja velik korak naprej na tem področju.
Šolski sistem v Tanzaniji sicer vključuje sedem razredov osnovne šole, ki je brezplačna in obvezna za vse otroke. Sledijo eno do štiri leta srednje šole in fakulteta, ki pa sta plačljivi. Šolnine za srednjo šolo znašajo od 100 do 300 evrov na leto, za fakulteto pa od 500 do 1500 evrov na leto. Državni šolski sistem na žalost ni najboljši, saj je v razredih od 60 do 100 učencev, učitelji so slabo plačani in pogosto brez izkušenj, kar se odraža pri nacionalnih preizkusih znanja. Zato se pojavlja vedno več zasebnih šol. Tim, Vesnin sin, obiskuje mednarodno šolo, ki sledi britanskemu sistemu izobraževanja. Oba otroka sta bila rojena v Sloveniji, saj je Vesna želela biti blizu svoje mame za prvo nosečnost, porod in nego otroka.
Kljub kulturnim razlikam, ki jih Vesna zaradi dolgoletnega bivanja, življenja v mestu in zakona s svobodomiselnim Afričanom skorajda ne zaznava več, je Tanzanija dežela, ki ponuja nepozabna doživetja. Zavedanje, da živi v tuji državi in mora nekatere stvari sprejeti, ji omogoča, da se prilagaja in uživa v bogastvu te afriške dežele.