Kamniško-Savinjske Alpe skrivajo številne vrhove, ki ponujajo nepozabne razglede in doživetja. Med njimi izstopata Tolsti Vrh (1715 m) in Kriška Gora, ki tvorita zanimiv greben zahodno od mogočnega Storžiča. Ta območja so priljubljena izletniška točka, saj ponujajo raznolike poti, planinske koče in razglede, ki segajo daleč čez Gorenjsko. Čeprav sta oba vrhova pogosto obiskana, se še vedno najdejo manj obljudene poti, ki omogočajo mirnejše uživanje v naravi.
Geografska lega in značilnosti
Tolsti Vrh, najvišji vrh Kriške Gore, se nahaja v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, v grebenu, ki se razteza med Tržičem in Storžičem. Njegova južna pobočja so poraščena z gozdom, ki postopoma prehaja v travnate strmali, medtem ko je severna stran bolj skalnata in posuta z melišči. Toponim "Tolsti Vrh" se nanaša na lokalno topografijo, saj hrib opisuje kot "debel" z "priostrenim vrhom". V vasi Zalog, ki leži ob vznožju gore, je del kriškega grebena, kjer se nahaja Tolsti Vrh, znan tudi kot Zaloška gora.
Greben naprej proti vzhodu se še naprej blago dviguje. V njem je škrbina in nad njo vrh, z imenom Vrata, 1590 m. Obetavno ime, a prehod tam čez je zelo redko v rabi. Še naprej greben postane bolj skalnat, kmalu sledi predvrh, nato pa sam Tolsti Vrh, 1715 m. Z njega se proti jugu spušča dokaj skalnat, tudi kar strm stranski greben. Njegov skalnati srednji del ima ime Stajnar. Glavni greben Storžičeve skupine pa se s Tolstega vrha nadaljuje proti vzhodu-severovzhodu. Tudi ta se strmo spusti - na izrazito sedlo Mala Poljana.
Vzhodno od Tolstega vrha imamo dve izraziti sedli, južno pod njima pa dve planini. To sta Mala Poljana, 1327 m, in Velika Poljana, 1410 m. Na obeh stojita koči, na Mali lovska, na Veliki pa pastirska koča. Ti dve sedli torej delita greben Tolstega vrha od ožjega masiva Storžiča. Med obema sedloma se dviguje do vrha poraščen vršič, imenovan Grebenc, 1479 m. Le z njegovih vršnih skal je nekaj razgleda na okolico.
Toponimi na južni strani so v glavnem povezani s senožeti, na severni strani pa imamo na zahodu najprej strmo gozdnato pobočje, ki ga režejo stranski grebeni, nato skalnato območje, v katerem sta izrazita Veliki turn in Mali turn, na vzhodu pa v strmih grapah prav z grebena padajo jeziki grušča: Plaz pod Vrati, Široki plaz, Ozki / Krivi plaz in Zadnji plaz.
Razgledi, ki jemljejo dih
S Tolstega vrha in tudi s Kriške gore imamo izreden razgled proti jugu, čez Gorenjsko in proti jugovzhodu čez osrednjo Slovenijo. V smeri zahoda lepo vidimo Julijske Alpe s Triglavom. Zahodna in severna obzorja so tudi zanimiva, tam vidimo številne vrhove Karavank - najbližje sta skupini Stola in Košute. Zelo privlačen pa je tudi pogled na bližnji Storžič, ki se dviguje v grebenu vzhodno od nas.
Sosednji Storžič nam odkriva strma pobočja, žlebove, kotanje s snegom in ozke trakove vijugavih stezic. Desno je planinski dom na Kališču, zadaj se kaže Mali Grintovec, še bolj v ozadju pa sta Kalški greben in Krvavec. Severno od Storžiča se med Konjščico in Javornikom razprostira planina Javornik. Na severovzhodu se drenjajo še Stegovnik, Virnikov Grintovec in Pristovški Storžič ter Olševa in Peca. Obzorje na severu zapira Košuta, izza njenega vzhodnega konca pogleduje Obir. Na severozahodu so Begunjščica, Vrtača, Stol in kopasta Dobrča. Na zahodu se v megličasti daljavi dvigajo zasneženi Julijci.
Dostopnost in pohodniške poti
Na greben Kriške gore in Tolsti vrh lahko pridemo domala iz vseh strani, kar omogoča številne možnosti za planinske izlete. Najpomembnejša izhodišča, dostopna z avtom, so:
- Dom pod Storžičem, 1121 m. To izhodišče je primerno za morebitne dostope na greben s severa.
- Tržič, 500 m. Parkiramo pri cerkvi Sv. Jožef, 577 m, in se od tam vzpnemo.
- Gozd, 890 m. Na teraso južno od grebena pripelje cesta, pa tudi označene poti iz: Križ, Golnika, Zaloga (oziroma Svarij). Vas Gozd je izhodišče za najkrajšo in najbolj priljubljeno pot do Koče na Kriški gori.
- Zalog, 535 m. Primerno izhodišče za vzpon čez Malo Poljano. Iz vasi lahko po gozdni cesti peljemo še do višine 635 m.
- Nad Povljami, 730 m. Izhodišče za dostop do Male in Velike Poljane.
Poleg teh izhodišč so pomembne tudi planinske koče, ki služijo kot postojanke in prenočišča:
- Dom pod Storžičem, 1121 m. Dostopen z avtom.
- Zavetišče v Gozdu, 897 m. Dostopno z avtom.
- Koča na Kriški gori, 1471 m. Dostopna v približno 1 uri in 15 minut hoje.
- Koča na Mali Poljani, 1327 m. Dostopna v približno 45 minutah hoje.
- Koča na Veliki Poljani, 1410 m. Dostopna v približno 1 uri hoje.
Omenjene koče so bodisi uradne planinske, ali pa privatne koče. Kot je navada v še nekaterih drugih kočah v bližini, imata tudi Koča na Kriški gori in Koča na Veliki Poljani svoja kluba ljubiteljev. Obiski koč se skrbno beležijo in tako poteka svojevrstno tekmovanje.
Najbolj priljubljena pot iz vasi Gozd
Ena izmed najbolj priljubljenih izletniških točk je Kriška gora, ki je po najkrajši poti iz vasi Gozd sorazmerno lahko dostopna in ne predstavlja zahtevnega vzpona. Vas Gozd, do katere se pripeljemo skozi Tržič in Križe ter nato po ozki vzpenjajoči se cesti skozi Zgornje Vetrno, je izhodišče za vzpon na Kriško goro, ki ga izbere največ planincev.
Pot se začne pri cerkvici v vasi Gozd. Po nekaj minutah hoje skozi vas se pot postavi pokonci in se začne strmo vzpenjati. Že po nekaj minutah smo na razpotju. Levo gre pot proti Koči na Kriški gori, desno pa proti Tolstemu vrhu. Če izberemo levo pot, nas v dobri uri pripelje do koče na razglednem zahodnem delu Kriške gore. Markirana pešpot se vzpenja cikcak na pobočje in tako ni prestrma. Kmalu zatem, ko zapade nov sneg, je že shojena. Ker je tako obiskana, se tudi zgodi, da je precej drseča, tudi ledena. Pohod lahko podaljšamo vse do vrha Kriške gore, torej na Tolsti vrh. Tik pred kočo, v bližini gugalnice, je razpotje, kjer se navzgor po grebenu odcepi pot na Tolsti vrh. Ta del poti vzame še približno uro.
Pot na Tolsti Vrh skozi "Ježo"
Če si želimo nekaj daljše ture in se najprej povzpeti na Tolsti Vrh, pa na prvem razpotju nad Gozdom izberemo desno pot, imenovano tudi "skozi Ježo". Pri tem je treba vedeti, da je ta pot lahko pozimi ob večji količini snega nevarna zaradi možnosti plazov. Zato jo izberemo samo, ko snega ni veliko. Dve tretjini vzpona sta kar strmi, gre za pravo kondicijsko turo. Se pa že med vzponom večkrat odprejo lepi razgledi, najprej navzdol na Ljubljansko kotlino, nato proti Julijcem in Triglavu, pod zadnjo strmino pa še proti Storžiču. Na samem Tolstem vrhu bodo razgledi še lepši.
Za sestop izberemo pot po grebenu do koče na Kriški gori, ki nam bo vzela slabo uro. Nekaj previdnosti bo potrebne na posameznih bolj shojenih in poledenelih delih, priporočena je uporaba derezic. Zaslužena malica sledi v koči z izvrstnim razgledom na Ljubljansko kotlino.
Sezonska primernost in varnost
Na Tolsti vrh in Kriško goro se lahko podamo domala v katerem koli letnem času. Nekateri deli poti na Tolsti vrh so strmi in v trdi zimi zahtevajo ustrezno opremo. Kadar grozijo plazovi ali če so pobočja poledenela, je priporočljiv samo pristop s Kriške gore. Pozimi so derezice na nekaterih poteh zares priporočljive.
Kriška gora s sosednjim Tolstim vrhom je razpotegnjena gora med Tržičem in Storžičem. Njena južna pobočja so poraščena z gozdom, ki prehaja v travnate strmali, severna stran pa je precej skalovita in posuta z melišči. Zato je priporočljivo, da se pred odhodom pozanimamo o vremenskih razmerah in stanju poti, še posebej v zimskih mesecih.
Smučanje in druge aktivnosti
Drugo je pa vprašanje smučanja. Južne strmali v dobrih razmerah omogočajo smučanje, so pa nevarne za plazove in se tudi prav dobro ne iztečejo. Zato s Kriške gore in Tolstega vrha smučajo le redki.
Poleg pohodništva so ta območja zanimiva tudi za druge aktivnosti. Na primer, vas Gozd je izhodišče za "Korak po tržiško je krajša verzija Koraka po tržiško; pohod po Tržiču, ki je prilagojen posebej za otroke." Izleti v hrib z malimi mulčki morajo biti zanimivi. Pravijo, da ni važen cilj, ampak pot.
Zanimivosti ob poti
Med vzponom nas lahko presenetijo številna presenečenja. S poti proti Gozdu se sprva strmo spušča proti jugu, za odcepom proti Domu pod Storžičem pa se presuka proti zahodu, preči travnato pobočje s pogačicami, orlicami, kranjskimi lilijami in drugim cvetjem ter se dokončno potopi v senco gostih krošenj. Iz zaverovanosti v enakomeren ritem korakov nas predrami težak vonj. V vasi Gozd, ki leži na sončni terasi ob vznožju Kriške gore, nadaljujemo po makadamski cesti mimo cerkvice sv. Miklavža in planinskega zavetišča.
Med potjo lahko srečamo tudi divje živali. Srna nam lahko prekriža pot in ji pokvarimo mirno popoldne. Izpred naših nog lahko odskaklja lisa svetlobe. Le malo je manjkalo, da nismo ponevedoma pohodili sekulje - drobne rjave žabe s temno liso ob očesu. Nazadnje pa smo tik ob poti opazili še nekaj turških lilij, ki se od svojih kranjskih sester razlikujejo po barvi cvetov.
Na grebenu med zelenjem se skrivajo nežne murke in rumene pogačice. V pol ure prispemo do vznožja Tolstega vrha. Steza se požene na ruševnato kopo, se z nje spusti v škrbino, kjer si mimogrede ogledamo kolonijo sviščev, in krene znova navkreber. Ko se rastje, med katerim izstopajo cvetoče jerebike, znova razmakne, smo že na vrhu.
Kulturni in zgodovinski pomen
Kriška gora še sodi v Kamniško-Savinjske Alpe in se dviga nad Križami in Golnikom. Petkilometrski greben je razpotegnjen med Tržičem in Storžičem. Koča na Kriški gori je odprta stalno, torej tudi pozimi. Uradno je sicer zaprta ob ponedeljkih in torkih, a se lahko zgodi, da bo odprta tudi v teh dneh. Oskrbnik pravi, da je treba delati, da samo tako lahko preživi Planinsko društvo Križe.
Kot je navada v še nekaterih drugih kočah v bližini, imata tudi Koča na Kriški gori in Koča na Veliki Poljani svoja kluba ljubiteljev. Obiski koč se skrbno beležijo in tako poteka svojevrstno tekmovanje. To predstavlja zanimiv vidik planinstva, ki združuje športno aktivnost z družabnim elementom.
Sklepne misli
Tolsti Vrh in Kriška Gora nudita bogato paleto doživetij za ljubitelje gorskega sveta. Ne glede na to, ali iščete zahteven vzpon, prijeten sprehod ali pa le trenutek miru s čudovitim razgledom, boste na tem območju našli nekaj zase. S svojo dostopnostjo, raznolikostjo poti in bogato naravno ter kulturno dediščino predstavljata skriti dragulj Gorenjske, ki si zasluži biti raziskan.