V sodobnem svetu, kjer se meje med kulturami in jeziki vedno bolj brišejo, razumevanje jezikovnih vidikov turizma postaja ključnega pomena. V tem kontekstu izstopa delo slovenske jezikoslovke, slovenistke in italijanistke, izr. prof. dr. Vesne Mikolič, ki s svojim obsežnim znanstvenim opusom bogato prispeva k razumevanju kompleksnih odnosov med jezikom, kulturo in turizmom, zlasti v specifičnem dvojezičnem in večkulturnem prostoru Slovenske Istre. Njeno delovanje kot redne profesorice in znanstvene svetnice na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (ZRS KP) ter na Katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu predstavlja pomemben most med akademskim raziskovanjem in aplikativnimi rešitvami za področje turizma.
Jezik kot odraz identitete in kulturni stik
Vesna Mikolič, rojena Gomezel, je svojo akademsko pot začela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1989 diplomirala iz slovenskega in italijanskega jezika s književnostjo. Nadaljnje izobraževanje je posvetila jezikoslovju, kar je leta 2003 kronala z doktoratom z disertacijo z naslovom "Jezik kot odraz etnične ozaveščenosti v narodnostno mešanem prostoru Slovenske Istre". Ta tema poudarja njeno zgodnje zanimanje za vlogo jezika pri oblikovanju etnične in kulturne identitete, še posebej v obmejnih regijah, kjer se različni jeziki in kulture prepletajo.
Po obdobju poučevanja na srednjih šolah v Kopru in dela na založništvu se je Vesna Mikolič leta 1997 zaposlila na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Tam je prevzela vodilno vlogo pri številnih nacionalnih in mednarodnih projektih, s čimer je aktivno prispevala k razvoju raziskovalne dejavnosti na področju jezikoslovja in humanistike. Njeno sodelovanje pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije in vzpostavitvi študijskega programa slovenistike, ki mu je nato med letoma 2004 in 2012 tudi uspešno vodila kot dekanja, priča o njeni zavezanosti dvigu kakovosti izobraževanja in raziskovanja na področju slovenistike.
Turizem kot večplasten fenomen: med jezikom in kulturo
Eno izmed ključnih področij raziskovanja Vesne Mikolič je turizem, ki ga ne obravnava zgolj kot gospodarsko panogo, temveč kot "sestavljeno strokovno dejavnost in interdisciplinarno znanstveno vedo". Ta sodobni, družbeno odgovorni pristop k turizmu se odraža v njeni metodologiji in znanstvenem aparatu, ki temelji na najsodobnejših spoznanjih turističnih in diskurzivnih študij. V svoji monografiji "Govor turizma" Vesna Mikolič predstavlja pomen korpusa turističnih besedil in rastočega turističnega slovarja kot ključnih podatkovnih baz za interdisciplinarno raziskovanje turizma.
Vesna Mikolič turizem razume kot "pomembno nacionalno specifično, a obenem medkulturno dejavnost, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju lokalne, regionalne in nacionalne identitete in kulture". S tem poudarja, kako jezikovni izraz v turizmu ne le opisuje destinacijo, temveč tudi aktivno sodeluje pri ustvarjanju in ohranjanju kulturne identitete. Njeno delo je prvo tovrstno v slovenskem prostoru, ki celovito obravnava delovanje slovenskega turizma skozi jezikovni izraz. V mednarodnem merilu podobna dela šele v zadnjem obdobju dobivajo pozornost, kar še dodatno poudarja pionirski značaj njenega prispevka.
Monografija prinaša ključna spoznanja za razvoj strokovnega in znanstvenega jezika na področju turizma, saj vsebuje tipologijo turističnih besedil in tipologijo turistične terminologije. S tem ne le bogati slovensko besediloslovje, diskurzivne študije in terminologijo, temveč tudi pomembno prispeva k razvoju turističnih študij in turizma nasploh.
Jezikovna politika in identiteta v Slovenski Istri
Znanstveno-raziskovalno središče Koper, kjer je Vesna Mikolič predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije, je posebej pozorno na "prostore kultur v stiku, kakršno je tudi naše dvojezično in slovensko-italijansko-hrvaško obmejno območje". Prioritetna področja raziskav instituta, ki jih soustvarja Vesna Mikolič, vključujejo razmerje med jezikom in kulturo, medkulturno in nenasilno komunikacijo na različnih področjih (mediji, šolstvo, turizem), kontaktno jezikoslovje z dialektologijo, pomenoslovje in terminologijo ter uporabno jezikoslovje in didaktiko jezikov in književnosti.
Vesna Mikolič je bila aktivno vključena v raziskovalni program "Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku 3. tisočletja", v okviru katerega so raziskovali različne vidike slovenstva, vključno z jezikom, kulturo ter kulturnimi stiki. Poseben poudarek je bil namenjen ugotavljanju razvoja sodobnih konceptov nacionalne identitete, ki so "neobčutljive za rastočo zavest o medsebojni prepletenosti sveta". Te raziskave imajo tudi aplikativno naravo, kar se kaže v razvoju učnih metod in gradiv za poučevanje jezikov, kot sta projekta Contatti! in Jeziki štejejo (JEŠT), kjer se uporablja metoda TILKA, ki povezuje poučevanje jezika in književnosti z medkulturno vzgojo in vzgojo za nenasilno komunikacijo.
Pomemben vidik njenega dela je tudi razprava o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin. Vesna Mikolič poudarja pomen enotnega poimenovanja, ki bi upoštevalo tako jezikovne kot kulturne posebnosti regije. Predlog za ime z dvema variantama, daljšo in krajšo, v obeh jezikih (slovenščini in italijanščini), odraža njeno zavedanje o pomenu jezikovne prilagodljivosti in potrebi po natančnem označevanju območja, ki si ga delimo s Hrvaško. S tem želi prispevati k uveljavljanju istrske identitete in preprečevanju zmede, ki jo povzročajo različna poimenovanja.
Vpliv na izobraževanje in medkulturno razumevanje
Vesna Mikolič aktivno sodeluje pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika, kar je ena izmed njenih dolgoletnih prioritet. Od leta 1994 sodeluje pri projektu Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali HALO, TUKAJ SLOVENSKI MEDITERAN, ki ga je tudi sama zasnovala. Ta projekt priča o njeni zavezanosti promociji slovenskega jezika in kulture med tujimi obiskovalci ter krepitvi medkulturnega dialoga.
Na Univerzi v Trstu, kjer predava, Vesna Mikolič opaža "globoko zanimanje za slovenski jezik in književnost" pri svojih študentih, tako slovensko kot italijansko govorečih. Poudarja, da medkulturni pristop, ki vključuje primerjave med slovenščino in italijanščino ter branje literature v prevodih, vodi do večjega zavedanja o pomembnosti vseh jezikov in književnosti. Opaža tudi povečano zanimanje za slovenske manjšinske šole v Italiji, kar kaže na naraščajoče zavedanje o pomenu ohranjanja jezika in kulture v manjšinskih okoljih.
Vesna Mikolič je aktivna članica številnih uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij, kot so Annales: Anali za istrske in mediteranske študije, Colloquium ter Croatian Journal of Education. Je sourednica knjižne zbirke Pont, podpredsednica Slovenske matice in vodja Odseka za slovenski jezik, članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN ter predsednica Slavističnega društva Koper. Njena angažiranost v teh organizacijah kaže na njeno široko zavezanost promociji slovenščine, slovenske kulture in medkulturnega dialoga.
Izhajajoča dela in prihodnji projekti
Med njenimi novejšimi deli izstopa monografija "Izrazi moči slovenskega jezika", ki je prva tovrstna knjiga o intenzivnosti slovenščine v različnih diskurzih, od slovničnih vidikov do primerov iz znanosti, turizma, politike in literature. V njej se dotakne tudi primerjav z drugimi jeziki, vključno z govorom Donalda Trumpa in Borisa Pahorja, ter se poglobi v temo nasilnega govora v različnih obdobjih. Nedavno je v črnogorskem prevodu izšla tudi njena knjiga "Govor turizma".
Trenutno se Vesna Mikolič intenzivno ukvarja z Ivanom Cankarjem, saj je v pripravi knjiga "Ali bereš Cankarja?", ki ponuja pet korakov za vstop v njegov literarni svet. S Slavističnim društvom Koper pripravlja tudi Primorske slovenistične dneve v Ankaranu, kjer bodo obravnavali primorske književnike in lokalne jezikovne dileme.
Njena raziskovalna dejavnost v Kopru in predavanja na Univerzi v Trstu, skupaj z bogatim uredniškim in organizacijskim delom, potrjujejo izjemen prispevek Vesne Mikolič k razumevanju in promociji slovenskega jezika, kulture in turizma, še posebej v dinamičnem in večplastnem prostoru Slovenske Istre. Njeno delo predstavlja pomemben temelj za nadaljnje raziskave in razvoj na področju jezikoslovja, turizma in medkulturnega dialoga.