Vprašanje davčne obravnave nočitev z zajtrkom ter stroškov nastanitve in prehrane je pogosto predmet dilem tako za ponudnike teh storitev kot za podjetja, ki jih koristijo. Ključnega pomena je razumevanje določb Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) in pravilna uporaba znižane stopnje DDV ter pravice do odbitka DDV. V tem članku bomo podrobneje obravnavali različne scenarije, od pravice do odbitka DDV pri službenih potovanjih do davčne obravnave najema nepremičnin in prefakturiranja stroškov.
Odbitek DDV pri stroških nastanitve in prehrane med službenimi potovanji
Osnovno pravilo glede odbitka DDV od stroškov nastanitve in prehrane je jasno določeno v ZDDV-1. Davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od stroškov prehrane (vključno s pijačo) in nastanitve, razen če so ti stroški neposredno povezani z nadaljnjo dobavo hrane in nastanitev v okviru opravljanja njegove dejavnosti.
Recimo, da podjetje iz Ljubljane pošlje svojega zaposlenega v Maribor, da tam opravi storitev za stranko, kar traja več dni. Zaposleni je v tem času nastanjen v Mariboru. V takšnem primeru slovensko podjetje ne more uveljaviti pravice do odbitka DDV od stroškov prehrane in nastanitve svojega zaposlenega v Mariboru. Zakaj? Ker ti stroški niso neposredno povezani z nadaljnjo dobavo hrane in nastanitev, ki bi jih podjetje iz Ljubljane opravljalo kot svojo glavno dejavnost. Gre bolj za podporne stroške, povezane z opravljanjem osnovne storitve pri stranki.
Zaračunavanje nočitev po znižani stopnji DDV: Med nočitvijo in najemom
Pomembno vprašanje se postavi, ko slovenski s.p., identificiran za DDV, ki ima v lasti turistične apartmaje in jih oddaja po znižani 9,5 % stopnji DDV (dejavnost 55.203), sklene pogodbo s slovenskim podjetjem X d.o.o. Podjetje X d.o.o. nato te apartmaje trži naprej turistom. V tem primeru se pojavi dilema: ali je zaračunavanje med s.p. in podjetjem X d.o.o. lahko obravnavano kot "nočitev" z 9,5 % DDV, ali gre za "najem", ki je oproščen DDV?
Po 2. točki 44. člena ZDDV-1 je najem ali zakup nepremičnin (vključno z leasingom) oproščen plačila DDV, z določenimi izjemami. Te izjeme vključujejo nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju. Na drugi strani pa 13. točka Priloge I k ZDDV-1 določa, da se za dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte, DDV obračuna po znižani, 9,5 % stopnji.
Podrobneje to opredeljuje 56. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV). Ta določa, da so nastanitvene zmogljivosti, katerih oddaja v najem je obdavčena po nižji stopnji DDV, tiste, ki sodijo pod šifre standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) I/55.1 (hoteli in podobni obrati) ter I/55.2, I/55.3 in I/55.9 (domovi, kampi in drugi nastanitveni obrati).
Da bi se torej znižana DDV stopnja za oddajanje apartmajev v tem primeru lahko uporabila, bi se storitev najema po pogodbi med s.p. in podjetjem X d.o.o. morala uvrščati v zgoraj navedene šifre SKD. Ker je za razlago teh postavk pristojen Statistični urad RS, je v takšnih primerih priporočljivo, da se vprašanje naslovi temu organu in pojasni vsa relevantna dejstva.
Če se izkaže, da se storitev najema apartmajev ne uvršča v nobeno od zgoraj omenjenih šifer SKD in ne predstavlja izjeme iz 2. točke 44. člena ZDDV-1, hkrati pa temeljna značilnost pogodbe o najemu ostaja, da je najemniku za dogovorjeno obdobje dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, potem je takšen najem oproščen plačila DDV po 2. točki 44. člena ZDDV-1. V tem primeru se lahko preverijo tudi možnosti opcijske obdavčitve po 45. členu ZDDV-1.
V praksi se pogosto pojavljajo specifične situacije, ki zahtevajo individualno obravnavo in vpogled v konkretne listine. Zato je priporočljivo biti previden pri opisu dejanskega stanja in se, če je mogoče, posvetovati z davčnim strokovnjakom.
Prefakturiranje stroškov nočitev poslovnim partnerjem iz EU in tretjih držav
Primer, ko podjetje gosti poslovne partnerje iz Hrvaške, Bolgarije, Srbije in Bosne ter jim nato stroške nočitev in turistične takse prefakturira, prinaša dodatne davčne vidike. Prejeto račun slovenskega davčnega zavezanca na katerem so zaračunane nočitve z zajtrkom (z 9,5 % DDV) in turistična taksa (brez DDV).
Če gre za prefakturiranje stroškov poslovnim partnerjem iz držav članic EU, ki imajo veljavno ID številko za DDV, se uporablja pravilo, da se storitev (v tem primeru verjetno najem prostorov, če ne gre za dejansko zagotavljanje nastanitve s strani slovenskega podjetja) šteje kot opravljena v državi sedeža kupca. V kolikor slovensko podjetje ne opravlja dejavnosti v državi kupca, temveč samo "posreduje" stroške, je treba to skrbno preveriti.
Glede turistične takse, ki po ZDDV-1 ni obdavčena, se ta običajno prefakturira v znesku, kot je bila zaračunana. Vendar pa je pomembno preveriti, ali je v konkretnem primeru slovensko podjetje dejansko izvajalec storitve nastanitve ali zgolj posreduje strošek.
V primeru poslovnih partnerjev iz tretjih držav (Srbija, Bosna) se določbe glede DDV lahko razlikujejo. Če slovensko podjetje opravlja storitev nastanitve ali posreduje stroške nastanitve v Sloveniji, se lahko uporabi 9,5 % stopnja DDV, če gre za storitev, ki je v Sloveniji obdavčena po tej stopnji. Vendar pa je treba biti pozoren na morebitne posebnosti glede izvoza storitev ali pravil o kraju opravljanja storitve.
Ključno je, da se pri prefakturiranju stroškov jasno loči med tem, ali podjetje dejansko zagotavlja storitev nastanitve in prehrane, ali pa zgolj posreduje stroške tretje osebe. Če gre za posredovanje, se lahko uporabi drugačen pristop k obdavčitvi.
Davčna obravnava sobodajalstva in drugih oblik oddajanja nepremičnin
Fizična oseba, ki oddaja proste kapacitete v turistične namene, mora imeti to dejavnost ustrezno registrirano. Kot sobodajalec se v Poslovni register Slovenije (PRS) vpiše na podlagi prijave. Sedež opravljanja dejavnosti sobodajalca se določi kot stalno prebivališče. Dohodki iz tega naslova so obdavčeni z davkom od dohodka iz dejavnosti, za kar je treba sestaviti obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
Če fizična oseba oddaja sobe preko spletnih ponudnikov, kot sta Airbnb ali Booking.com, ki imajo sedež izven Slovenije, mora kot prejemnik storitve posredovanja od prejete storitve plačati 22 % DDV v Sloveniji. V tem primeru se mora predhodno identificirati za namene DDV. Obračun DDV je treba predložiti tudi, če v določenem mesecu ni prejetih storitev, od katerih je treba obračunati DDV (oddaja se prazen obračun).
Če fizična oseba preseže limit 50.000 evrov prihodkov od oddajanja nepremičnin, se mora identificirati za namene DDV. Obdavčiti mora vse obdavčene dobave, ki jih opravi na ozemlju Slovenije, in pridobi pravico do odbitka DDV. Lahko pa se za namene DDV identificira tudi pred tem limitom, če se tako odloči.
Registrirani sobodajalec je v delu, ko oddaja stanovanje v turistični najem, obvezno v sistemu eVročanja. Če fizična oseba, ki oddaja nepremičnine v turistični najem, ni vpisana ali nima priglašenega dela, se šteje, da opravlja delo na črno, kar je prepovedano in sankcionirano.
Posebne ugodnosti in promocijska darila pri ponudnikih namestitev
Ponudniki namestitev, ki so vpisani v PRS in imajo registrirano dejavnost, poleg nočitev z zajtrkom pogosto nudijo tudi dodatne ugodnosti ali pakete. Če ponudnik poleg nočitve z zajtrkom ponudi še na primer brezplačno pijačo dobrodošlice, domač izdelek ali vključi ogled muzeja v sodelovanju z lokalnimi ponudniki, se lahko pojavi vprašanje obdavčitve teh daril.
Po Zakonu o dohodnini do obdavčitve ne pride, če so takšni paketi z darili dostopni vsem gostom pod enakimi pogoji in če darila niso povezana z zaposlitvijo ali dejavnostjo gosta. Če pa daril ne prejmejo vsi gostje pod enakimi pogoji, gre za obdavčen dohodek (drug dohodek), pri čemer mora ponudnik storitve obračunati in plačati akontacijo dohodnine za prejemnika darila, upoštevajoč tržno vrednost darila.
Obstajajo določeni pragovi vrednosti daril:
- Darila do vrednosti 42 EUR (na letni ravni 84 EUR) so neobdavčena.
- Darila v vrednosti med 42 in 80 EUR ne zahtevajo plačila akontacije dohodnine (ker je ta nižja od 20 EUR), vendar se darilo vključi v letno davčno osnovo gostja in vpliva na njegovo letno davčno obveznost.
- Darila nad 80 EUR zahtevajo obračun in plačilo akontacije dohodnine v višini 25% od tržne vrednosti darila, kar poveča strošek ponudnika.
Da bi se izognili dodatnemu delu in stroškom, je priporočljivo, da ponudniki zagotovijo, da so darila v njihovih paketih neobdavčena, kar pomeni, da so vsi gostje deležni enakih pogojev. Pomembno je tudi arhivirati dokazila o oglaševanju takšnih paketov za primer davčne inšpekcije.
Stroški za promocijska darila, kot so vstopnice za ogled muzeja, se običajno štejejo kot davčno priznan strošek, ki zmanjšuje osnovo za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb ali dohodnine, pod pogojem, da obstajajo verodostojni računi in dokumentacija.
tags: #prenocitev #z #zajtrkom #in #ddv