Krvavec, s svojo impozantno nadmorsko višino 1853 metrov, je ponosen predstavnik Kamniško-Savinjskih Alp. Ne glede na letni čas, ta gorska lepotica ponuja bogato paleto doživetij, ki privabljajo obiskovalce iz vse Slovenije in tujine. Oddaljenost od mestnih središč in dostopnost sta ključna dejavnika, ki oblikujeta doživetje te planine, od kratkega vzpona peš do celodnevnih družinskih izletov.
Dostopnost in razdalje: Od parkirišča do vrha
Ena izmed najbolj priljubljenih poti na Krvavec se začne v Cerkljah, kjer se iz glavne ceste zavijete desno v hrib proti Ambrožu pod Krvavcem. Tam lahko svoj avtomobil parkirate na velikem parkirišču na Planini Jezerca, pred zapornico. Od tod se lahko peš odpravite po dobro označeni makedamski poti proti brunarici Sonček. Ta pot, ki premaga 455 metrov višinske razlike, je primerna za vzpon v približno 70 minutah.
Za tiste, ki želijo pot krajšati, pa tudi v poletnem času obratujeta krožna kabinska žičnica in štirisedežnica, ki omogočata udoben dostop do višje ležečih delov smučišča. Vzpon s kabinsko žičnico predstavlja izjemno priložnost za občudovanje dih jemajočih razgledov, ki se ob jasnem vremenu razprostirajo vse do Julijskih Alp.
Krvavec skozi letne čase: Smučišče in poletne pustolovščine
Krvavec je nedvomno najbolj poznan kot priljubljeno smučarsko središče, ki s pestro ponudbo zimskih doživetij privablja ljubitelje belega športa. Vendar pa njegova privlačnost ne zbledi s topljenjem snega. Poletni čas na Krvavcu je prav tako poln možnosti za preživljanje prostega časa. Na voljo so pustolovski park, adrenalinski spusti, bike park, neštete pohodniške poti, bogata gostinska ponudba ter prijetna prenočišča.
Posebej zanimiva je "Pot pastirskih škratov", ki odstira skrivnosti pastirske planine in predstavlja pravo družinsko pustolovščino. Ta pravljično-doživljajska pot poleti popelje skozi gozdove in prostrane pašnike Krvavca, obiskovalcem pa ponuja dih jemajoče razglede. Medtem ko se otroci lahko podajo na lov za biseri ajdovskih deklic, obiščejo Škratov vrt ali izkusijo življenje v Pastirski bajti, lahko odrasli prisluhnejo Gori zvokov in se potopijo v čarobni svet Krvavca. S pomočjo Škratove beležke in pedagoško didaktičnih tabel na poti otroci rešujejo naloge ter iščejo simbole škratorunščine, starodavne škratovske pisave. Posebna čustva in doživetja ob poti dodatno spodbujajo kar 16 lesenih skulptur živali s Krvavca in škratov. Za celotno izkušnjo, ki vključuje prevoz s kabinsko žičnico in štirisedežnico Tiha dolina ter Škratovo beležko, je na voljo poseben paket, ki ga je mogoče kupiti na blagajni spodnje postaje RTC Krvavec.
Izletniške poti in družinam prijazne možnosti
Pot od parkirišča na Planini Jezerca do brunarice Sonček je zanimiva v vseh letnih časih. Poleti se ob poti srečate s številnimi zdravilnimi rožicami, tudi pozimi pa je pot primerna za hojo in nošnjo otrok v nosilki. Občasno lahko sicer srečate kakšen avto prebivalcev iz bližnjih vikendov, zato velja vseeno malce pazljivosti. Pot se le rahlo vzpenja in po dobre pol ure počasne hoje se vam odpre pogled najprej na brunarico Rozka, sredi smučišča pa vas pozdravi tudi brunarica Sonček. Tudi pri Sončku je za najmlajše obiskovalce dobro poskrbljeno. Imajo igrala na vrtu pred brunarico, v neposredni bližini pa je plezalna stena, pozimi pa sankališče ter smučišče za najmlajše. Ko na Krvavcu ni snega, je pot normalno prevozna tudi s športnim otroškim vozičkom.
Velika in Mala planina: Pravljična pokrajina in planšarska tradicija
Kljub temu, da je članek osredotočen na Krvavec, je v priloženih informacijah omenjena tudi Velika in Mala planina, kar nakazuje na njuno bližino in povezanost v turističnem smislu. Najbolj običajen dostop do Male planine, ki leži na višini okrog 1500 metrov, iz osrednje Slovenije vodi mimo Kamnika, po dolini Kamniške Bistrice in nato proti prelazu Črnivec. To je obenem manj običajna pot v Zgornjo Savinjsko dolino čez Kranjski Rak in prelaza Volovljek (1029 m), ki je naravna meja med Gorenjsko in Štajersko.
Najbolj zagreti pohodniki lahko pustijo avto že ob razcepu pred prelazom. Vabljivo pa se je zapeljati po makadamski cesti, ki se odcepi levo in počasi vzpenja na pobočja Male planine. V smeri planine Marijanine njive lahko pustite vozilo na enem izmed parkirišč. Najprimernejše se imenuje Za ušivcem. Na začetku parkirišča stoji informativni pano, v bližini pa so tudi kažipoti, ki usmerjajo na vzpenjajočo se stezo v gozdu. Na pašnike vodi makadamska cesta.
Sprva senčna pot je ravno prav strma za ogrevanje. Kmalu se pridruži makadamski cesti, ki je pravzaprav nadaljevanje tiste, ob kateri je urejeno parkirišče. Cesta se počasi vzpne do prvih travnikov in vodnih kalov, namenjenih živini. V poletnih mesecih se na širnih pašnikih zadržujejo krave. Znajo biti kar preveč radovedne, a se jim ne dobrikajte preveč s kakšnimi prigrizki in jih raje opazujte z varne razdalje. Hojo z razgledi na gozdnate hribe v okolici kmalu popestrijo lesene koče, zgrajene po vzoru planšarskih, ki druga za drugo vzniknejo med redkimi smrekami in borovci.
Velik lesen kažipot opozarja na razpotje: če potrebujete oddih v eni izmed treh planinskih koč, se usmerite naravnost. Proti vzhodu se odpirajo razgledi na Veliki Rogatec, Lepenatko in Kašno planino. Pot je speljana prek Stolniškega in Gojniškega stana. Naslednji je Mali stan, kjer ponovno zavijete desno. Po krajšem vzponu se prikaže Jarški dom, v bližini stoji še Črnuški dom, le še lagoden nekajminutni sprehod pa vas loči od Domžalskega doma. V vseh treh se lahko okrepčate z izvrstnimi domačimi jedmi, tudi mlečnimi dobrotami. V Črnuškem in Domžalskem domu pa lahko tudi prenočite. Če boste pozorni na markacije in kažipote, gotovo ne boste zašli.
Za hojo do Male planine boste potrebovali nekoliko več kot uro, če pustite avto na katerem izmed nižje ležečih parkirišč od omenjenega, pa še malo več. Predvsem zato, ker je pot bolj strma. Z roba razgibane planote in višjih vzpetin se ponujajo razgledi na pašnike, na jugu pa segajo prek Ljubljanske kotline vse do Nanosa, Snežnika in celo do Risnjaka v Gorskem Kotarju. Na zahodu je Krvavec s smučiščem, najbolj slikoviti pa so pogledi proti severu, kjer se dvigujejo slikoviti vrhovi Kamniških Alp z najvišjim Grintovcem na čelu. Če vas spremlja pes, naj bo ves čas na povodcu.
K izhodišču se lahko vračate po krožni poti, speljani čez pašnike. Če vam ostaja še dovolj energije in časa, pa se lahko podate vse do zgornje postaje nihalke, do koder boste potrebovali malo več kot uro nenaporne hoje. Pot vodi mimo slikovite lesene kapele Marije Snežne. Prvič je bila postavljena leta 1938 po načrtih Jožeta Plečnika. Med drugo svetovno vojno je bila skupaj z večino pastirskih koč požgana.
Velika in Mala planina sta se turistično uveljavili že v drugi polovici 19. stoletja, pastirji pa so ju odkrili že veliko prej. Sledovi davne prisotnosti človeka so prazgodovinski ostanki, ki so bili najdeni v jami Dovji griči. Koče, podobne današnjim, so se pojavile že v 5. stoletju pred našim štetjem. Tip planšarskih koč spominja na stavbe, kakršne je poznalo že halštatsko in latensko obdobje. Po starem ustnem izročilu so tu bivali divji (dovji) ljudje, ki so pastirje učili delati sir. Nekdaj so bile koče brez stropa, tako da je dim z ognjišča uhajal skozi streho. Tudi oken ni bilo, ampak so za to, da je v kočo prodrla svetloba, odmaknili nekaj skodel. Ob steni so bile police, ki jih je bilo praviloma toliko, kot je bilo krav v stanu. Preskarjeva bajta, ki je muzej, je še vedno urejena po starem, stoji pa v bližini kapele. Današnje koče so nekoliko drugačne, vendar še vedno zelo podobne tistim iz nekdanjih časov in nekatere na prvi pogled še vedno delujejo pravljično.
Spust iz Krvavca II. del
Na prostranih pašnikih se je včasih paslo veliko živine. Na planino so prignali več kot dva tisoč ovac, v današnjih časih pa prevladujejo krave. Pastirji so vse poletje preživeli na planini. Skrbeli so za živino in nabirali zdravilna zelišča, rezljali pipe in modele za okraske - pisave. Pisave, ki so predstavljale najrazličnejše vzorčke, od rastlinskih do geometrijskih, so vtisnili v trniče, kepe sira, posušene v dimu. Trniče so vedno delali v parih. Z njimi so ob prihodu v dolino obdarovali dekleta in tako izkazovali naklonjenost.
Če želite resnično občutiti planšarsko vzdušje, se obvezno podajte na Veliko in Malo planino prvo oktobrsko soboto, ko pripravljajo tradicionalni Bajtarski praznik.
Izvor imena Krvavec: Ljudske pripovedke
Krvavec je svoje ime dobil po dveh ljudskih pripovedkah. Po prvi so domačini v megli zvabili turške napadalce v prepad Kokrških sten, da je kri tekla v potokih. Druga, ki je bolj razširjena v dolini, pa pripoveduje o ajdovskih deklicah, lepih velikankah, ki so ju lovili Pesjani in sta se pred njimi zatekli visoko v planine. Pesjani so ubili njunega očeta in razdrli njegov grad v Komendskem Borštu. Bridko sta jokali, da je v nižavo pridrl krvav potok solza. Odtod ime Krvavec.
Gostinska ponudba in prenočišča
Na Krvavcu se nahaja hotel in restavracija Rozka, ki je v neposredni bližini kabinske žičnice RTC-Krvavec. Poleg tega številne planinske koče na Veliki in Mali planini ponujajo okrepčilo z izvrstnimi domačimi jedmi, vključno z mlečnimi dobrotami. V Črnuškem in Domžalskem domu pa je možno tudi prenočiti.
tags: #velika #planina #hribi #krvavec #oddaljenost