Vatikanski muzeji: zakladnica umetnosti in zgodovine

Vatikanska mestna država, najmanjša država na svetu, ki jo obdaja srce Italije, Rim, predstavlja edinstveno duhovno in kulturno središče. Uradno prebivališče papeža in sedež Svetega sedeža, Vatikan, ki ime dolguje griču na desnem bregu Tibere, zagotavlja papežu popolno samostojnost in ga varuje pred zunanjimi političnimi vplivi. Med številnimi zakladi, ki jih Vatikan skriva, se posebej izpostavljajo Vatikanski muzeji, ki so dom neštetim zbirkam in veljajo za eno najpomembnejših romarskih središč na svetu.

Zgodovinski začetki in ustanovitev muzejev

Zgodovina Vatikanskih muzejev sega v zgodnje 16. stoletje, ko jih je ustanovil papež Julij II. Slednjega je navdušilo odkritje mogočnega marmornega kipa Laokoontove skupine 14. januarja 1506, ki so ga delavci odkrili med oranjem v vinogradu blizu bazilike Santa Maria Maggiore. Papež je na priporočilo umetnikov Giuliana da Sangalla in Michelangela Buonarrotija, ki sta takrat delala v Vatikanu, nemudoma odkupil kip. Ta mojstrovina, ki prikazuje trojanskega svečenika Laokoonta in njegova sinova, ki ju napadajo kače, je bila mesec dni kasneje že razstavljena v Vatikanu. Papež Julij II. je z razstavljanjem tega kipa, ki ga je ustvarila šola kiparjev z Rodosa med letoma 40 in 20 pr. n. št., želel poudariti povezavo med svojim pontifikatom in veličino poganskega Rima. Vrt s pomarančevci in pušpanom na Vatikanskem griču v Belvederu je postal dom te mojstrovine, okoli katere so bile postavljene druge dragocene skulpture, kar je botrovalo imenu "Dvorišče kipov".

Kasneje so papeži iz družine Medičejcev, Leon X. in Klemen VII., ter Pavel III. nadaljevali z bogatenjem zbirk. V obdobju protireformacije se je zanimanje za posvetno umetnost sicer nekoliko zmanjšalo, a je v 18. stoletju papež Klemen XI. ponovno povzdignil vlogo antičnega kiparstva v Vatikanu. Poskrbel je za ohranjanje znamenitih kipov, kot je Kleopatra, ter naročil postavitev balustrade in bronastega storža, ki je krasil Konstantinovo baziliko sv. Petra. Njegov navdušenje nad antičnimi najdbami je spodbujalo tudi uporabo teh del za razumevanje grških in latinskih rokopisov v Vatikanski knjižnici.

Razvoj muzejev in ključne zbirke

V 18. stoletju se je v Rimu uresničila ideja o odprtju zbirk starin za javnost. Leta 1734 je papež Klemen XII. odprl prve javne muzeje na svetu - Kapitolinske muzeje. Papeška država je postala pionir na področju muzealstva in kmalu zatem vzor mednarodnim institucijam, saj je bila prva, ki je sprejela zakonodajo za zaščito umetniških del. Obdobje je bilo zaznamovano z arheološko mrzlico, ki se je še povečala z odkritjem rimskih mest, Herkulaneja in Pompejev, ki ju je leta 79 n. št. zasul izbruh Vezuva.

Johann Joachim Winckelmann, oče arheologije in umetnostne zgodovine, je v Vatikanu pod pokroviteljstvom kardinala Alessandra Albanija živel 13 let in postal ključna osebnost za razumevanje antične umetnosti. Poudarjal je pomen neposrednega opazovanja umetnin, ne le na podlagi knjig, in s tem vplival na Giovannija Battista Viscontija, ki ga je nasledil kot komisar za antične rimske predmete.

Leta 1769 je papež Klemen XIV. z namenom preprečitve izgube in prodaje rimskih antičnih predmetov v tujino, ob pomoči svojega zakladnika in naslednika, kardinala Giovannija Angela Braschija, začel gradnjo drugega javnega muzeja v Rimu. V šestih letih njegovega pontifikata so v palači Belvedere, ki jo je dal zgraditi papež Inocenc VIII. konec 15. stoletja, zbrali številna nova marmornata kiparska dela. V novi muzej, imenovan Clementino, se je vstopalo skozi Bramantejev vzhodni hodnik. Pozornost so pritegnile optične iluzije na oboku, Galerija kipov s PInturicchijevo okrašeno ložo in osmerokotna zasnova Dvorišča kipov.

Pontifikat papeža Pija VI. (1775-1799) je nadaljeval vizijo Klemna XIV. Spodbujal je arheološka izkopavanja in nakupoval kipe, kar je pripomoglo k monumentalnosti in novi spodbudi muzejskega projekta v Vatikanu. Arhitekt Michelangelo Simonetti je ustvaril načrt za veliko stavbo, namenjeno razstavi antičnih predmetov. Današnji muzej Pio-Clementino, poimenovan po dveh papežih, Klemenu XIV. in Piju VI., je muzej kipov, ki pa ne obsega le kipov in doprsnih kipov, temveč tudi reliefe in mozaike. Med znamenitostmi so Okrogla dvorana, zgrajena v obliki Panteona, Dvorana grškega križa z veličastnima sarkofagoma sv. Helene in Konstantine ter Dvorana muz, ki gosti kipe Apolona in devetih muz.

Giovanni Battista Visconti in njegov sin Ennio Quirino sta imela ključno vlogo pri pravilni identifikaciji kipov in reliefov ter spodbujanju nove kulture restavriranja. Ennio Quirino je na primer prepoznal, da kip, ki je veljal za podobo Kleopatre, dejansko prikazuje spečo Ariadno. Mariano Vasi je leta 1791 v svojem "Poučnem vodniku po Rimu" zapisal, da ta muzej "zasenči vse druge zbirke starodavnih spomenikov, tako zaradi obsega prostora kot tudi zaradi veličine stavbe ter ogromnega števila kiparskih del iz marmorja, ki so na ogled."

Vatikanski muzeji danes: obseg in pomen

Vatikanski muzeji danes obsegajo približno 70.000 umetniških del, od katerih je razstavljenih okoli 20.000. Vsako leto jih obišče približno pet milijonov ljudi, kar jih uvršča med najbolj obiskane muzeje na svetu. V sklop muzejev sodi tudi slovita Sikstinska kapela, katere stropne poslikave Michelangela so prečudovite in navdihujoče. Kapela, ki je bila leta 2017 obiskana v okviru ogledov, se ponaša z izjemno arhitekturo in zgodovinskim pomenom, saj je prizorišče konklavov, kjer se izvolijo novi papeži.

Poleg Sikstinske kapele so v Vatikanskih muzejih na ogled tudi Rafaelove sobe (Stanze di Raffaello), ki jih je poslikal Raffaello Santi, ter bogate zbirke, ki obsegajo:

• Muzej Pio-Clementino: Muzej kipov, ki vključuje Okroglo dvorano, Galerijo kipov, Kabinet mask, Dvorano muz in Dvorano živali.
• Muzej Chiaramonti: Ustanovil ga je papež Pij VII. v zgodnjem 19. stoletju in v njem razstavlja kipe, sarkofage in frize. Vključuje tudi Novo krilo (Braccio Nuovo) z deli, kot je kip cesarja Avgusta (Augusto di Prima Porta), in Lapidarij (Galeria Lapidaria) s 3.000 kamnitimi ploščami in napisi, ki je dostopen le s posebnim dovoljenjem.
• Etrurski muzej Gregoriano: Ustanovil ga je papež Gregor XVI. leta 1836 in hrani predmete iz etruščanske civilizacije.
• Egipčanski muzej Gregoriano: Prav tako ustanovljen leta 1836, predstavlja zbirko staroegipčanskih artefaktov, vključno z rimsko biremo iz templja Fortune Primigenije v Palestrini.
• Vatikanski zgodovinski muzej: Ustanovljen leta 1973 na ukaz papeža Pavla VI., hrani zbirko portretov papežev od 16. stoletja dalje, spominskih predmetov papeških oboroženih sil in osebnih predmetov papežev.

Med drugimi pomembnimi umetniškimi deli, ki jih je mogoče občudovati v Vatikanskih muzejih, so:

• Leonardo da Vinci: Sv. Jeronim (okoli 1480)
• Perugino: Madona in otrok s svetniki in Vstajenje sv.
• Rafael: Poklon Treh kraljev, Oznanjenje
• Paolo Veronese: Videnje sv.
• Tizian: Sv.
• Caravaggio: Snemanje s križa
• Kip reke Nil v Novem krilu muzeja Chiaramonti.
• Zbirka sodobne verske umetnosti, odprta leta 1973.

Med izjemnimi eksponati so tudi redki modeli iz nežgane gline, ki sta jih ustvarila Gian Lorenzo Bernini in Alessandro Algardi v 17. stoletju. Ti modeli, ki so bili namenjeni pripravi kalupov za bronasta dela, so danes sami po sebi mojstrovine, saj na njih še vedno vidimo sledi mojstrovih prstnih odtisov. Berninijevi modeli, povezani z oltarjem katedre v baziliki sv. Petra, vključujejo pare angelov ter glavi cerkvenih očetov. Algardijev model kipa Križanega je prav tako dragocen primer te tehnike.

Bazilika sv. Petra in Trg sv. Petra

Poleg Vatikanskih muzejev, ki nudijo vpogled v bogastvo umetnosti in zgodovine, Vatikan ponosno predstavlja tudi Baziliko sv. Petra, eno najpomembnejših cerkva na svetu in eno najsvetejših mest krščanstva. Čeprav ni uradni papežev sedež (ta čast pripada Lateranski baziliki), je Bazilika sv. Petra glavna cerkev papeža in prizorišče večine papeških ceremonij. Gradnja sedanje bazilike se je začela 18. aprila 1506 in trajala do leta 1626. Zgrajena je na mestu, kjer naj bi bil pokopan sv. Peter, in je s svojimi 2,3 hektarji največja cerkev v krščanskem svetu, ki lahko sprejme več kot 60.000 ljudi. Njena izrazita kupola krasi panoramske poglede na Rim.

Pred baziliko se razprostira ogromen Trg sv. Petra, ki ga je v 17. stoletju zasnoval Gian Lorenzo Bernini z mogočnim toskanskim štirivrstnim stebriščem. V sredini trga stoji štiri tisoč let star obelisk, pripeljan iz Egipta, ki so ga na tem mestu postavili že leta 1568. Vstop na trg z italijanske strani je prost in ni omejen z mejnimi regulativami, kar še dodatno poudarja njegovo odprtost in univerzalnost.

Angelskemu gradu in Campo de' Fiori

Med sprehodom po Vatikanu in njegovi okolici obiskovalci lahko obiščejo tudi Angelskemu grad, ki ga je dal zgraditi rimski cesar Hadrijan kot mavzolej za svojo družino med letoma 135 in 139. Kasneje je služil kot zapor in trdnjava, danes pa je muzej. Ime je dobil po kipu angela na vrhu stavbe. V zgodovini je služil kot posmrtno počivališče drugih cesarjev, dokler niso bile shranjene vaze s pepelom uničene med plenitvijo Rima s strani Vizigotov leta 410. Leta 401 so ga preuredili v trdnjavo, papeži pa so ga od 14. stoletja dalje uporabljali kot grad v primeru napadov na Rim.

Sprehod se lahko nadaljuje do cvetnega trga (Campo de' Fiori), ki je znan po živahnem večernem utripu. Med dnevom pa na trgu stojijo stojnice, ki pa pogosto ne izpolnijo pričakovanj obiskovalcev glede ponudbe, ki naj bi spominjala na pravo italijansko tržnico.

Virtualni ogledi in prihodnost

V času, ko fizični obiski niso vedno mogoči, Vatikanski muzeji ponujajo obsežno paleto virtualnih ogledov, ki omogočajo vpogled v bogastvo njihovih zbirk kar z domačega kavča. Ti virtualni obiski, ki so popolnoma brezplačni, so namenjeni vsem, ki si želijo doživeti umetnost in arhitekturo Vatikana, ne glede na finančne ali geografske ovire. Cilj Vatikana je namreč, da njegovo kulturno dediščino približa čim širšemu krogu ljudi.

Z novo direktorico Barbaro Jatta, ki je bila imenovana leta 2017, Vatikanski muzeji nadaljujejo svojo pot kot ena najpomembnejših kulturnih institucij na svetu, ki skrbi za ohranjanje in predstavljanje neprecenljivega umetniškega in zgodovinskega bogastva.

tags: #vatikanski #muzej #avtor