Kornatski arhipelag, zbirka več kot 150 otokov, otočkov in morskih grebenov, ki se razprostira med Šibeniško in Zadrsko riviero, predstavlja eno najlepših in najbolj zgoščenih otoških skupin v Sredozemlju. To naravno čudo, ki je svoje ime najverjetneje dobilo iz latinske besede corrimare, kar pomeni »razsuti, razpršeni otoki«, ali morda zaradi številnih klifov, obrnjenih proti odprtemu morju, imenovanih »krone« (iz latinske besede corona), skriva bogato zgodovino in neokrnjeno naravno lepoto. Medtem ko se neokrnjeno območje Narodnega parka Kornati ponaša z osupljivo naravo, je prav zgodovina tista, ki daje nekaterim kotičkom otočja poseben čar. Eden najpomembnejših zgodovinskih spomenikov, ki priča o burni preteklosti tega območja, je nedvomno Trdnjava Tureta.
Trdnjava Tureta: Bizantinska stražnica na Jadranu
Trdnjava Tureta, ki se nahaja na vrhu hriba na zahodni strani otoka Kornat, med zalivoma Bele lučice in Kravljačica, predstavlja največjo utrdbo, ki je bila kdajkoli zgrajena na Kornatskem otočju. Njena strateška lega je omogočala odličen pregled nad širnim Jadranskim morjem. Predvideva se, da je bila postavljena v 8. stoletju, v obdobju Bizanca, in je služila vojaškim namenom - za zaščito in kontrolo nad plovbo v tem ključnem delu Jadrana. Zanimivo je, da je bila pod hribom, kjer je bila postavljena trdnjava, verjetno v istem času, zgrajena tudi cerkev svete Marije. Ta cerkvica, velika približno 20x13 metrov, je verjetno nudila duhovno tolažbo tako vojakom kot mornarjem, ki so v zalivih čakali na boljše vremenske razmere za plovbo. Čeprav je bila prvotna cerkev porušena, so na njenih temeljih v poznem srednjem veku postavili novo, ki jo je ljudstvo ljubkovalno poimenovalo »Gospa od Tarca«. Vsako leto, prvo julijsko nedeljo, se v tej cerkvi še vedno odvija maša, kjer duhovnik blagoslovi polja in morje, kar predstavlja enega izmed najbolj zanimivih verskih dogodkov na Hrvaškem, saj se bogoslužja udeleži na stotine ladij in jadrnic. Danes je Trdnjava Tureta sicer skoraj do konca porušena, vendar njeni ostanki še vedno pričajo o njeni nekdanji mogočnosti in strateškem pomenu.
Kolonizacija in človeška prisotnost na Kornatih
Kljub temu, da se na prvi pogled zdi, da je Kornat bivališče ruševin in skal, je otok skozi zgodovino doživljal različne oblike kolonizacije. Kolonizacija Kornatov se je začela že v 6. stoletju, kar dokazuje že omenjena trdnjava Tureta. Vendar pa se na otoku Kornat nikoli ni razvilo stalno naselje v sodobnem smislu. Obstaja pa približno 60 hiš v zalivu Vrulje, ki so večinoma naseljene v poletnih mesecih ali jeseni, ko poteka obiranje oljk. Ti domovi so večinoma v lasti prebivalcev bližnjega otoka Murter, od koder ladje pogosto plujejo na Kornat.
Poleg Trdnjave Tureta in cerkve Gospe od Tarca, obstajajo še druge sledi človeškega delovanja na otočju. V zalivu Lavsa se najdejo ostanki manjših skladišč soli, na otočku Vela Panitula pa je bil v 16. stoletju zgrajen »kaštel«, ki je služil predvsem kot mesto pobiranja davkov od ribičev. Ilirske gradine prav tako pričajo o tem, da so Iliri izvedli prvo dokazano kolonizacijo Kornatov. Na otoku se najdejo tudi ostanki beneške trdnjave in pastirska bivališča. Šele proti koncu 19. in na začetku 20. stoletja je gospodarstvo in življenje na Kornatih dobilo malo večji zagon. Kmetje so iz pašnikov naredili njive, zrasli so kilometri suhozidov, ki so danes morda največji prepoznavni znak kornatskega otočja. Ti suhozidi, kamnite stene, zgrajene brez veziv iz otoškega kamna, so označevali meje med posestvi.
Naravne znamenitosti Kornatskega otočja
Narodni park Kornati je znan po svojih osupljivih naravnih lepotah, ki privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Glavni otok, Kornat, ki s svojimi 32,4 kvadratnimi kilometri zavzema skoraj polovico celotnega območja otočja (70 kvadratnih kilometrov), je dom številnim naravnim fenomenom.
Med najbolj atraktivnimi naravnimi pojavi so zagotovo navpične stene, imenovane »krune« ali »korone«. Te slikovite klife na zunanjih straneh otokov, ki gledajo na odprto morje, segajo tudi pod morsko gladino. Najvišja krone, ki se vzpenja 82 metrov nad morsko gladino, je na otoku Klobučar, medtem ko se najgloblja, ki sega več kot 90 metrov pod vodo, ponaša otok Piškera. Zaradi teh izjemnih geoloških tvorb, ki spominjajo na krono, nekateri Kornate imenujejo tudi »okronani otoki«.
Kornatski svet je v osnovi kraški, apnenčast, kar pomeni, da je bogat z jamami, vrtačami in udori. Ta gol svet, oblikovan z neusmiljeno roko narave, ponuja edinstveno doživetje. Kristalno jadransko modro morje v svojih globinah skriva še več lepote. Razgibano morsko dno, številne školjke in korale navdušujejo potapljače, medtem ko več kot 150 vrst rib privablja ribiče. Tudi tisti, ki niso izkušeni potapljači, lahko uživajo v podmorskih bogastvih z masko in dihalko.
Kljub na videz pustemu videzu otokov, biologi so našteli kar 364 rastlinskih in 295 živalskih vrst. Na otokih uspevajo nekaj oljk, fig in zelišč. Na kopnem se nahaja belica, edina večja zver na otoku, ki je sicer majhna, a zelo živahna.
Doživetje Kornatov: Jadranje, potapljanje in kulinarične užitke
Kornati so raj za jadranje in križarjenje. Lepoto tega otočja je najbolje doživeti s plovilom, zato tu dominira navtični turizem. Obiskovalci se lahko izognejo turističnim ladjicam in se podajo na samostojno raziskovanje z lastno ladjo ali jadrnico. Na otokih je več marin in številna majhna naselja z restavracijami in privezi.
Za tiste, ki iščejo mir in osamljenost, Kornati ponujajo nešteto skritih in lepih skalnatih zalivčkov, kjer si lahko brezskrbno privoščite tudi naturizem. Po otokih se lahko odpravite na pohod in se povzpnete na vrh, od koder se ponuja prekrasen razgled na čudoviti arhipelag.
Po napornem dnevu raziskovanja se lahko posladkate v kateri od številnih konob, ki so gosto posejane na območju Narodnega parka. Restavracije večinoma vodijo prebivalci bližnjega otoka Murter, ki ponujajo avtentične okuse lokalne kuhinje.
Na neokrnjenem območju narodnega parka ni elektrike, niti vodnih virov, razen nekaj manjših studencev v zalivu Statival na otoku Kornat. Ta skromnost narave, skupaj z osupljivimi naravnimi bogastvi in nedotaknjenimi lepoti, ustvarja edinstveno izkušnjo, ki obiskovalce vedno znova očara.
Kornati, s svojo zgodovinsko zapuščino, ki sega od bizantinskih utrdb do beneških gradov, in svojo neokrnjeno naravo, predstavljajo destinacijo, ki ponuja nekaj za vsakogar. Ne glede na to, ali ste ljubitelj zgodovine, narave, jadranja ali kulinaričnih užitkov, vas bo to otočje zagotovo pustilo brez besed. Ko stopite na kopno katerega od kornatskih otokov, se povzpnite na vrh in z dobre razgledne točke opazujte ta lepi arhipelag. Prostranstvo kamna, vetra in neizmerne modrine Jadrana vas bo spomnilo na minljivost in majhnost človeka pred mogočnostjo narave.