Dunaj, avstrijska prestolnica, že stoletja velja za neprimerljivo središče umetnosti, kulture in zgodovine. S svojo bogato dediščino Habsburške monarhije, ki se odraža v veličastnih palačah, muzejih in galerijah, mesto vsako leto privabi milijone obiskovalcev. Medtem ko se turistični tok proti Dunaju z bližanjem pomladi ponovno povečuje, letališče beleži vse več potnikov, hoteli pa se napolnjujejo, je ključno izpostaviti dragulje, ki mestu dajejo poseben pečat - njegove muzeje. Dunajski muzeji, od Umetnostnozgodovinskega muzeja, ki hrani obsežne zbirke klasične umetnosti, do Muzeja moderne umetnosti (Mumok) in Leopoldovega muzeja v sodobni Muzejski četrti, ponujajo vpogled v izjemno raznolikost umetniških obdobij in slogov.
Umetnostnozgodovinski muzej (Kunsthistorisches Museum): Enciklopedija cesarske zbirke
Eden najpomembnejših in največjih muzejev klasične umetnosti na svetu, Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju, je nekakšna enciklopedija umetniške dediščine Habsburžanov. Leta 1891 ga je skupaj z Naravoslovnim muzejem odprl cesar Franc Jožef I. v razkošni palačni stavbi na Ringstraße, ki jo krasi impozantna osmerokotna kupola. Oba muzeja, ki stojita drug proti drugemu čez trg Maria-Theresien-Platz, sta zgrajena po načrtih Gottfrieda Semperja in Karla von Hasenauerja. Gradnja teh dveh monumentalnih institucij je bila namenjena ustrezni hrambi obsežne umetniške zbirke Habsburžanov in omogočanju dostopa širši javnosti. Stavbi, zgrajeni med letoma 1871 in 1891, imata pravokotno obliko, s 60 metrov visoko kupolo, njuni fasadi pa sta iz peščenjaka. Notranjost muzejev je razkošno okrašena z marmorjem, štukaturnimi okrasi, pozlačenimi listi in slikami, kar obiskovalcu pričara nepozabno izkušnjo.
Osnovne zbirke muzeja obsegajo dela Habsburžanov, zlasti zbirke portretov in oklepov Ferdinanda Tirolskega ter zbirke cesarja Rudolfa II. Med najpomembnejšimi umetniškimi deli, ki jih muzej hrani, so mojstrovine iz obdobja renesanse in baroka. Obiskovalci lahko občudujejo dela Tiziana, Veronesa in Tintoretta, v drugih dvoranah pa so na ogled slike flamskih mojstrov, med njimi Brueglovi ikonični deli, kot sta "Kmečka poroka" in "Babilonski stolp". Te slike, polne humorja in ironije, nudijo vpogled v vsakdanje življenje kmalu po srednjem veku.
Zakladnica umetnin: Enciklopedija redkih in čudežnih predmetov
Ena najpomembnejših zbirk na svetu, Zakladnica umetnin (Schatztruhe), se nahaja v sklopu Umetnostnozgodovinskega muzeja. Ta enciklopedična zbirka obsega predmete iz obdobja renesanse in baroka, ki so odražali prizadevanje za zajem celotnega znanja svojega časa. Posebno pozornost so namenjali redkim, nenavadnim in izjemnim predmetom. Habsburški cesarji in knezi so od poznega srednjega veka do baročne dobe zbirali eksotične in redke materiale, kot so dragoceni kamni, nojeva jajca, korale ali celo zobe morskih psov, za katere so verjeli, da imajo magične učinke. Iz teh naravnih materialov so umetniki ustvarjali izjemne umetniške predmete. Zakladnica umetnin predstavlja približno 2.200 fascinantnih objektov, med katerimi izstopajo slavna Saliera Benvenuta Cellinija, vrhunske skulpture, kot je Krumauer Madonna, mojstrske bronaste kipce, filigranska dela iz slonovine, virtuozne kamnite posode, dragocene ure in še veliko več.
Ena izmed najbolj znanih zgodb, povezanih z zakladnico, je krajo Cellinijeve "Solnice" (Saliera) 11. maja 2003, ki je bila vrnjena 21. januarja 2006, ko so jo našli pokopano v gozdu blizu mesta Zwettl. Ta dogodek je bil celo predstavljen v epizodi "Muzejske skrivnosti" na kanalu History Channel.
Občasne razstave: Dialog med starim in novim
Umetnostnozgodovinski muzej ni le zakladnica klasične umetnosti, temveč tudi platforma za sodobne umetniške izraze. Muzej redno pripravlja občasne posebne razstave, kjer se dela vrhunskih sodobnih slikarjev srečujejo z izbranimi eksponati iz muzejske zbirke. Pred desetletjem je bila na primer zelo uspešna razstava z deli slovitega britanskega slikarja Luciana Freuda. Trenutno (do 25. junija) se tam odvijajo dela Georga Baselitza (rojen 1938), ki se srečujejo s 40 deli starih mojstrov, kot so Cranach, Tizian in Rubens. Takšni dialogi med starim in novim omogočajo obiskovalcem svež pogled na umetnostno zgodovino in njen razvoj.
Albertina: Od grafičnih mojstrovin do sodobne umetnosti
Albertina, ena najpomembnejših grafičnih zbirk na svetu, se nahaja v zgodovinskem središču Dunaja. Ta muzej združuje imperialno vzdušje z vrhunsko umetnostjo, ki sega od 15. stoletja do današnjih dni. Posebne razstave, kot so bile v preteklosti posvečene delom Dürerja, Van Gogha ali Rafaela, so privabile rekordno število obiskovalcev. Albertina ponuja vpogled v 150 let najpomembnejšega obdobja umetnostne zgodovine, od francoskega impresionizma do najnovejše umetnosti, zahvaljujoč zbirki družine Batliner, ki predstavlja eno najpomembnejših evropskih zbirk mednarodne klasične moderne.
Zbirka grafik, ki obsega okoli milijon del, je ena največjih in najpomembnejših grafičnih zbirk na svetu. Vsebuje umetniška dela od leta 1400 do najnovejših časov, vključno z mojstrovinami Dürerja, Michelangela, Rembrandta, Schieleja in Klimta.
Albertina Modern: Sodobna umetnost na Karlsplatzu
Leta 2020 je Albertina dobila svojo drugo lokacijo, Albertino Modern, ki se nahaja v delu velike dunajske Künstlerhaus na Karlsplatzu. Ta sodobni prostor, odprt marca 2020, predstavlja obsežne razstave moderne in sodobne umetnosti na več kot 2000 m2. Zbirka obsega več kot 60.000 del 5.000 umetnic in umetnikov, s poudarkom na glavnih delih iz zbirke Essl, ki je v lasti Albertine od leta 2017. Osrednjo točko predstavljajo dela avstrijskih umetnikov, kot so Arnulf Rainer, Maria Lassnig, Franz West, Erwin Wurm ali VALIE EXPORT, ter mednarodnih mojstrov, kot so Georg Baselitz, Anselm Kiefer, Markus Lüpertz, Jörg Immendorff in Günther Förg. Albertina Modern pogosto gosti zelo zanimive posebne razstave, med katerimi je do 23. julija na ogled razstava "Od Andyja Warhola do Damiena Hirsta - Revolucija tiskane grafike".
Aktualne razstave v Albertini
Albertina je znana po svojih "blockbuster" razstavah, ki privabljajo veliko občinstvo, vključno s turisti. Do 14. maja je na ogled razstava "Dürer, Munch, Miró - Veliki mojstri tiskane grafike". Do 24. maja pa se lahko obiskovalci potopijo v svet nizozemskih mojstrov 16. stoletja na razstavi "Bruegel in njegov čas". Med 17. marcem in 18. junijem bo potekala razstava posvečena Picassu, ki bo zaznamovala 50. obletnico smrti tega umetnika 20. stoletja.
Avstrijska nacionalna knjižnica: Razkošna dvorana in muzej papirusa
Po lanski obnovi je ponovno mogoče obiskati razkošno dvorano (Prunksaal) Avstrijske nacionalne knjižnice, ki velja za enega najlepših zgodovinskih prostorov za shranjevanje knjig na svetu. Ta dvorana, dokončana leta 1735 pod vladavino cesarja Karla VI., očeta Marije Terezije, je nekoč služila kot Dvorska knjižnica, danes pa je jedro nacionalne knjižnice in prostor za posebne razstave. Dolga je 77 metrov, z osrednjo kupolo, visoko dobrih 29 metrov. Naslednja razstava, poimenovana "O vrtovih in ljudeh", bo potekala od konca marca do 5. novembra.
Muzej papirusa: Zakladi iz nekdanjega Egipta
Na Heldenplatzu, kjer je glavni vhod v knjižnico, se globoko pod zemljo nahaja Muzej papirusa. Ta muzej, prenovljen leta 2021, hrani največjo zbirko starih zapisov na svetu. Od skupno 180.000 predmetov je na ogled 400, ki pričajo o bogastvu starodavne pisane besede.
Drugi pomembni muzeji in kulturne ustanove
Dunaj ponuja še vrsto drugih zanimivih muzejev in kulturnih institucij:
- Muzej globusov (Globenmuseum): Nahaja se v palači Mollard in predstavlja edinstveno zbirko 250 starih globusov ter različnih astronomskih instrumentov.
- Muzej esperanta: Na Herrengasse je na ogled muzej, posvečen 135-letni zgodovini tega najbolj znanega planskega jezika.
- Muzej uporabne umetnosti (MAK): Do 7. maja je na ogled ena izmed najbolj zanimivih in velikih aktualnih razstav na Dunaju, "The Fest - Med reprezentanco in izgredi".
- Kunst Haus Wien: Ta muzej, odprt konec 20. stoletja, gosti razstave sodobnih umetnikov.
- Bank Austria Kunstforum Wien: Prav tako gosti razstave svetovnega formata.
- Mumok (Muzej moderne umetnosti Sklada Ludwig): Del sodobne Muzejske četrti, ki ponuja vpogled v moderno in sodobno umetnost.
- Leopoldov muzej: V Muzejski četrti predstavlja dela avstrijskih umetnikov, zlasti Egona Schieleja.
- Kunsthalle: Velik prostor za posebne razstave v Muzejski četrti.
- Sanja Iveković - Works of Heart (1974-2022): Do 12. marca je bila na ogled razstava del prve feministične umetnice v nekdanji Jugoslaviji, rojene v Zagrebu.
Dunaj kot kongresno in turistično središče
Poleg bogate kulturne ponudbe je Dunaj tudi vodilno svetovno mesto v kongresnem turizmu. V začetku marca se je mesto zbralo več kot 20.000 zdravnikov in strokovnjakov za Evropski kongres radiologije, aprila pa bo potekal kongres Evropske geofizične zveze z okoli 10.000 udeleženci. V letu 2022 je Dunaj zabeležil 13,2 milijona prenočitev v turističnih namestitvah, kar predstavlja znatno okrevanje po pandemiji covida-19, čeprav še vedno približno 25 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2019. Trend okrevanja se nadaljuje tudi v začetku letošnjega leta, kar potrjujejo podatki z dunajskega mednarodnega letališča v Schwechatu.
Zaključek
Dunajski muzeji predstavljajo neprecenljivo zakladnico umetnosti in zgodovine, ki ponuja vpogled v bogato cesarsko dediščino ter hkrati sledi najnovejšim trendom v sodobni umetnosti. Od veličastnih zbirk Umetnostnozgodovinskega muzeja in Albertine do sodobnih postavitev v Muzejski četrti, Dunaj ostaja neustavljiva destinacija za ljubitelje umetnosti in kulture. Mesto, ki uspešno združuje tradicijo in modernost, se neprestano razvija in preseneča z novimi kulturnimi doživetji, kar ga uvršča med vodilne evropske metropole.
tags: #umetnostno #zgodovinskimuzej #dunaj