Slovenska lovišča predstavljajo skrbno urejen ekosistem, kjer imajo ključno vlogo lovske organizacije, ki skrbijo za gospodarjenje z divjadjo. Vsak posameznik, ki si želi postati del te zelene bratovščine, mora najprej opraviti lovski izpit in pridobiti ustrezno lovsko izkaznico. Ključno vlogo pri nadzoru in ohranjanju naravnih habitatov imajo lovski čuvaji, ki so neposredno vključeni v lovsko-čuvajsko službo. Lovstvo samo po sebi je dejavnost, ki je neločljivo povezana z divjadjo, njeno ohranjanje in trajnostno gospodarjenje pa sta primarna cilja lovskih organizacij, kot so lovske družine. Te društvene organizacije, registrirane za dejavnost lovstva, delujejo v javnem interesu in so ključne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Lovišče, kot prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, mora obsegati najmanj 2000 hektarjev lovne površine. Ta prostorska zahteva omogoča učinkovito izvajanje načrtovanih ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo. Ustanovitev lovišča je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije, na podlagi predloga pristojnega ministrstva, strokovne podlage pa pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Ta proces zagotavlja, da so lovišča urejena na podlagi strokovnih smernic in v skladu z zakonodajo.
Pravica do lova pripada vsakemu državljanu Republike Slovenije ali tujemu državljanu s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki izpolnjuje pogoje opravljenega lovskega izpita in veljavne lovske izkaznice. Tuji državljani, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, lahko lovijo kot lovski gosti, ki pravico do lova pridobijo neposredno pri upravljavcu lovišča. Ta sistem zagotavlja nadzor in urejenost lovske dejavnosti tudi za tujce.
Pot do statusa lovca se začne s pripravniško dobo. Lovski pripravniki, pod budnim vodstvom mentorja v lovišču ali lovišču s posebnim namenom, morajo opraviti najmanj enoletno pripravniško dobo in obiskovati ustrezne tečaje usposabljanja. Lovski izpit, ki obsega praktični in teoretični del, je ključen korak. Teoretični del, ki poteka pod okriljem Lovske zveze Slovenije, je možen šele po uspešno opravljenem praktičnem delu. V primeru neuspeha, kandidat izpit lahko ponavlja še dvakrat, pri čemer mora med posameznimi poskusi preteči najmanj šest mesecev.
Upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom je zakonsko zavezan k zagotavljanju nadzora na celotni površini lovišča z organizacijo lovsko-čuvajske službe. Na vsakih 2000 hektarjev lovne površine mora biti zagotovljen najmanj en lovski čuvaj. Ta zahteva zagotavlja učinkovit nadzor in uveljavljanje predpisov na celotnem območju lovišča.
Lovska Družina Dobrava in Revir Stanetinci: Primer Dobre Prakse
V srcu Slovenskih goric, natančneje v lovski družini Dobrava, deluje vnet lovec po imenu Matija, med prijatelji poznan kot Matko. Njegov najljubši lovski revir je Stanetinci, ki se nahaja v bližini Cerkvenjaka. Tam Matko z veseljem opazuje srne in srnjake, še posebej pa ga razveselijo plašni zajčki in spretne zvitorepke, ki ga pogosto presenetijo s svojo domiselnostjo. Matkova ljubezen do narave se ne omejuje le na lovstvo; rad se odpravi tudi v gobe, tako v domačih Slovenskih goricah kot tudi po prostranih gozdovih Pohorja in Kozjaka.
Med svojimi pohodi po gozdovih in livadah se Matko pogosto ustavi pri svojem lovskem prijatelju Jožetu Mačku, bolj znanem kot Škofov Pep. Njuna srečanja na Pepovi domačiji na Vurmatu so polna lovskih modrovanj in izmenjave zgodb, ki se včasih zavlečejo pozno v noč. Takšna druženja krepijo vezi med lovci in omogočajo prenos znanja ter izkušenj.
Nedavno se je Matko odpravil na Pohorje, kjer je nad Šmartnim nabiral gobe. Med sprehodom nad prijazno vasico Kočno je naletel na izjemno redko in presenetljivo srečanje - gamsa. Matko ga je dolgo opazoval, skoraj sta se srečala iz oči v oči, preden sta se razšla. To srečanje, ki se je ponovilo še dvakrat, ko sta si znova izmenjala pogled, je poudarilo bogastvo naravnega okolja Pohorja in redkost srečanj z nekaterimi vrstami divjadi.
Jubilejno Srečanje Lovcev v Framu: Tradicija in Spomin
Zadnja oktobrska nedelja je ob Perkovem križu v Frajhamu na Pohorju zaznamovala jubilejno, že petdeseto srečanje lovcev iz lovskih družin Fram, Hoče in Šmartno na Pohorju. To tradicionalno srečanje je posvečeno spominu na pohorske partizanske kurirje, ki so odigrali pomembno vlogo med vojno. Uvodna spominska slovesnost, ki je potekala ob močnem pietetnem naboju in bogatem kulturnem programu, je privabila več kot 200 obiskovalcev. Poleg številnih lovcev so se je udeležili tudi predstavniki lokalne samouprave, vključno z direktorico občinske uprave Občine Rače - Fram Karmen Kotnik in predsednico Krajevne skupnosti Fram dr. Vlasto Stavbar.
Slavnostni govornik na letošnjem srečanju je bil starešina LD Fram, Milan Ačko, saj je bila framska lovska družina gostiteljica jubilejnega dogodka. Lovce in ostale udeležence sta nagovorila tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. Zgodovinsko vlogo pohorskih partizanskih kurirjev je osvetlila zgodovinarka dr. Vlasta Stavbar, predsednica KS Fram in vodja Domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice Maribor. Zanimivo je, da je bilo med pohorskimi partizani in kurirji, ki so preživeli vojno, po letu 1945 veliko uglednih lovcev in lovskih funkcionarjev, ki so še danes "žive knjige" pohorske lovske in splošne zgodovine.
Prvi skupni lov v počastitev spomina na partizanske kurirje na Perkovem križu je bil organiziran na zadnjo nedeljo v oktobru 1979 na pobudo takratnih starešin LD Hoče, LD Fram in LD Šmartno na Pohorju. Dogovorili so se, da bo lov postal tradicionalen in da ga bo vsako leto organizirala druga lovska družina, vedno zadnjo nedeljo v oktobru. Letošnje leto je boginja Diana lovcem še posebej naklonjena, saj so uplenili dva ščetinarja, pet kosov jelenjadi ženskega spola in eno zvitorepko. Po pozdravu lovini so člani LD Fram pripravili še zadnji pogon z obujanjem lepih spominov ob okusnem jelenjem golažu in rujni kapljici. Tajnica LD Fram, Alenka Apohal, je potrdila, da so na jubilejnem srečanju podelili zahvale in plakete članom za dolgoletno sodelovanje na lovih.
Vetrne Elektrarne na Pohorju: Konflikt Med Energetiko in Naravo
Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na nedavni seji kritično pretresel stališča o umeščanju gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju. Člani odbora so poudarili, da so na voljo celovite strokovne študije o negativnih vplivih vetrnih elektrarn na divjad in prostoživeče živali nasploh. LZ Maribor je potrdila mnenje lovskih družin (LD) s prizadetega območja Pohorja, da bi bilo zaradi ljudi in narave smotrnejše elektrarne na veter umestiti drugam, ne v območje Natura 2000 in na drugačen način.
Umeščanje energetskih objektov, vključno z vetrnimi elektrarnami, v naravno okolje je izredno odgovorno strokovno delo, ki terja soglasje lokalnega prebivalstva. Na Pohorju tega soglasja ni bilo, kar je žal vodilo v potiskanje vseh lovskih družin na tem območju (LD Šmartno, LD Slovenska Bistrica, LD Fram, LD Hoče, LD Radvanje, LD Ruše, LPN Pohorje) na stranski tir. Člani Upravnega odbora LZ Maribor so ponovno izpostavili negativne pojave na Pohorju, kjer se divje vožnje po naravnem okolju s štirikolesniki, motokros motorji, gorskimi kolesi in motornimi sanmi v zimskem času še vedno nadaljujejo. Te dejavnosti povzročajo hrup in velik nemir v okolju prostoživečih živali, ki se morajo nenehno umikati iz svojih naravnih stanišč. Flora in favna na Pohorju bi bili z vetrnimi elektrarnami le še dodatno prizadeti in osiromašeni. Zato je Upravni odbor LZ Maribor soglasno podprl stališča vseh prizadetih LD, da se vetrnih elektrarn ne umešča v pohorski prostor.
Lovišče s Posebnim Namenom Pohorje (LPN Pohorje): Ohranjanje Naravne Bogastva
Lovišče s posebnim namenom Pohorje (LPN Pohorje) obsega kar 27.500 hektarjev površine v osrednjem delu Pohorja, z višinsko razliko med najvišjo in najnižjo točko skoraj 900 metrov. To območje je dom najpomembnejšim vrstam divjadi, kot so gams, jelen, srnjak in divji prašič. LPN Pohorje se nahaja na pogorju Pohorja v severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, in predstavlja eno najbolj ohranjenih naravnih območij v Sloveniji in srednji Evropi.
Celotno območje Pohorja je bogato z vodami, kar ustvarja številna šotna barja in majhna jezerca. Goratost tega območja in ostro podnebje sta skozi zgodovino od ljudi zahtevala izjemen posluh za naravo in sožitje z njo. To se še danes odraža v urejenih pašnikih in gozdovih ter mogočnih kmetijah. Prav skrb za naravo je ključni razlog, da številne vrste divjadi še vedno uživajo ugodne življenjske pogoje za svoj obstoj in razvoj.
Posebnost LPN Pohorje je lov na gamsa, ki je zaradi urejenega dostopa primeren tudi za starejše lovske goste ali tiste z manj ugodno telesno kondicijo. Lov na gamsa poteka pod gozdno mejo, predvsem v času pršenja (november, december). Lovski gostje LPN Pohorja se pogosto vračajo na lov na jelena v času ruka in srnjaka v času pršenja. V LPN Pohorje se tradicionalno izvaja lov na zalaz in s preže. V lovskem revirju Močnik, ki leži na jugovzhodnem delu Pohorja, sta najbolj zanimiva lov na srnjaka in jelena. Krajina je tu sestavljena iz travnikov, pašnikov in gozdov. V lovskem revirju Rakovec pa se ponuja poseben razgled na bližnjo in daljno okolico. Dejavnost v LPN Pohorje ne obsega le trajnostnega upravljanja z divjadjo in njenim življenjskim okoljem, temveč predvsem varstvo prostoživečih živih bitij. Cenik Lovišč s posebnim namenom v Zavodu za gozdove Slovenije določa, da je lov v LPN organiziran profesionalno in poteka skladno s področno zakonodajo.
Izobraževanje Novih Lovskih Čuvajev: Zagotavljanje Strokovnosti
Zveza lovskih družin (ZLD) Posavje je v sodelovanju s Komisijo za lovsko-čuvajsko službo LZS med 9. septembrom in 4. oktobrom 2025 organizirala izobraževanje za nove lovske čuvaje. Program, ki ga je vodila Barbara Ložar, je izvedla skupina predavateljev z bogatimi izkušnjami na področju divjadi, lovstva in lovsko-čuvajske službe. Predavatelji so bili dr. Srečko Felix Krope, mag. Štefan Vesel, Igor Simšič, spec. Miran Hafner, Branko Tucovič, Zdravko Mastnak, Marko Jonozovič, mag. Nataša Oven, Franc Trebušak in prof. dr. Klemen Jerina.
Program je pokrival ključna področja lovsko-čuvajske službe, vključno s pooblastili in nalogami lovskega čuvaja, veterinarsko zakonodajo in boleznimi divjadi, naravovarstvenimi predpisi, osnovnimi postopki ZUP ter varnostjo pri skupnih lovih. Kandidati so se seznanili tudi z ukrepi za preprečevanje škod od in na divjadi, vodenjem izdelave lovsko-tehničnih objektov in naprav ter biotehničnimi in biomeliorativnimi deli v lovišču. Obravnavane so bile tudi osnove načrtovanja v lovstvu, trajnostno gospodarjenje z divjadjo, lovska zakonodaja, mentorstvo, odnosi z javnostmi ter lovska kultura in običaji.
Izobraževanja se je udeležilo 57 kandidatov iz 28 lovskih družin (LD), kar odraža visoko stopnjo odgovornosti in zainteresiranosti za strokovno opravljanje lovsko-čuvajske službe. Večina kandidatov je bila prijavljenih iz LD, vključenih v ZLD Posavje, posamezni pa so bili prijavljeni tudi iz drugih ZLD.
Izpiti iz dvanajstih vsebinskih področij so potekali na sedežu LZS v Ljubljani 16. in 25. oktobra 2025, pod okriljem Komisije za opravljanje lovsko-čuvajskih izpitov, ki jo imenuje resorni minister. Zaključna slovesna podelitev spričeval je potekala 21. novembra v Lovskem domu LD Studenec - Veliki Trn. Po uspešno opravljenem teoretičnem in praktičnem delu izpita so kandidati prejeli spričevala in spominske značke "lovski čuvaj" od predstavnikov Komisije LZS za lovsko čuvajsko službo (Rudi Velnar, Marko Jonozovič) ter ZLD Posavje (Branko Tucovič, Niko Marn). S tem so prevzeli pomembno odgovornost pri varovanju divjadi in narave v svojih loviščih.
Razstava Trofej PLGB: Prikaz Lovske Dediščine Pohorja
Predsednik PLGB (Območnega združenja upravljavcev lovišč Pohorskega LUO) in komisije za pregled in oceno odstrela in izgub divjadi, Zdravko Brezovšek, je nagovoril prisotne na odprtju razstave. PLGB je ureditev, ki izhaja še iz prejšnjega lovskega zakona, vendar se pohorski lovci še vedno združujejo v tej obliki. Redno poročajo območnemu združenju upravljavcev lovišč Pohorskega lovsko upravljavskega območja (LUO) in njegovemu izvršilnemu odboru o upravljanju z lovišči na jugovzhodnem delu Pohorja ter sporočajo težave, mnenja in predloge.
Za PLGB je pomembna vsakoletna organizacija lovske razstave, ki je namenjena tudi širši javnosti. V letošnjem letu je bila prirediteljica razstave trofej LD Radvanje, na območju katere je tudi sedež Lovske zveze Maribor. Razstava je bila izjemna, saj so upravljavci lovišč na ogled postavili najrazličnejše trofeje. V letu 2022 je bilo v loviščih PLGB skupno evidentiranih oz. …
Predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman se je z veseljem udeležil prve razstave trofej v prenovljenih prostorih LZM. Ob koncu uradnega dela razstave so bili upleniteljem trofej v I., II. in III. kakovostnem razredu izročeni trofejni listi. Komisija PLGB je pred razstavo še enkrat ocenila izjemne trofeje in jim dodelila bronaste, srebrne in zlate medalje. S tem se nikakor ne povzdiguje kult trofeje, temveč izraža spoštovanje do uplenjene divjadi. Od skupno razstavljenih 470 trofej jih je 15 prejelo medalje za kakovostne razrede.
Pojav Šakala na Pohorju: Nova Izziv za Lovstvo
Lovec in lovski čuvaj iz Lovske družine (LD) Kapla, Marko Richter - Zeleni, je sporočil pomembno najdbo. Njegov kolega lovec Maks Verčko je pri Ožbaltu, na meji med LD Kapla in LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu, 4. maja zjutraj našel povoženega šakala. Po ogledu so ugotovili, da gre za samico. O najdbi so bili obveščeni pristojni organi in službe.
Žal ni znano, iz katere smeri je samica šakala prišla v bližino Ožbalta. Če je prišla s Pohorja, potem je očitno morala preplavati Dravo. To za šakala ni predstavljalo težav, saj je znan kot učinkovit in vzdržljiv tekač ter odličen plavalec.
V Sloveniji so se šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80-ih letih 20. stoletja so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji. Že dalj časa jih spremljajo tudi v lovskih družinah Lovske zveze (LZ) Maribor, in sicer v obeh lovskoupravljavskih območjih: pohorskem in slovenskogoriškem. Šakal sodi med lovno divjad in ima lovno dobo od 1. julija do 15. marca. Lov nanj je izjemno zahteven.