Slovenski turizem se v zadnjih letih utrjuje kot sinonim za odgovorno rast, visoko kakovost in dolgoročno odpornost. Leto 2025 je ponovno potrdilo, da je Slovenija, neizmerno lepa država s prijaznimi ljudmi, privlačna turistična destinacija, ki se zaveda pomena trajnostnega in odgovornega razvoja. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je na novinarski konferenci izpostavil, da razvoj slovenskega turizma še vedno poteka po načelu »Nekaj več, a veliko bolje«, kot je zastavljeno v strategiji. Uspehi niso naključni, temveč rezultat ciljnih ukrepov, investicij in promocije. V letu 2025 je bil zaključen največji investicijski cikel v turizmu doslej, s 121 milijoni evrov evropskih in proračunskih sredstev podprtih 119 investicijskih projektov v skupni vrednosti 278 milijonov evrov.
Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) mag. Maja Pak Olaj je poudarila, da leto 2025 potrjuje dobro kondicijo slovenskega turizma. Stabilna, zmerna rast in močna partnerstva so privedli do najvišjega števila prihodov in prenočitev doslej - približno 7 milijonov prihodov in 17,9 milijona prenočitev turistov. Pomembno je, da rast ni bila omejena le na vrhunec sezone ali najbolj obremenjene destinacije, temveč so najvišje rasti zabeležili v izvensezonskih mesecih ter v številnih destinacijah po vsej Sloveniji.
Nacionalno informacijsko središče za turizem: Ključ do strateškega upravljanja
Pomemben mejnik predstavlja polni zagon Nacionalnega informacijskega središča za turizem (NiST). S 60 kazalniki na gospodarskem, okoljskem in družbenem področju NiST prvič omogoča celovit vpogled v učinke turizma in predstavlja ključno orodje za boljše načrtovanje razvoja turizma v prihodnje. Integracija Zelene sheme slovenskega turizma v sistem NiST je ključen korak k celovitemu spremljanju učinkov turizma na okolje in družbo ter pomembno podpira nadaljnji razvoj trajnostnega turizma.
Rast tujih gostov in diverzifikacija trgov
Leto 2025 je prineslo okoli 9-odstotno rast prenočitev tujih gostov. Največ prenočitev so prispevali gostje iz Nemčije, Italije, Avstrije, Češke in Hrvaške, ki skupaj predstavljajo 44 odstotkov vseh tujih prenočitev. Med trgi z najvišjo rastjo so najbolj izstopali Poljska, Španija, Češka, Združeno kraljestvo, Hrvaška, Nizozemska in ZDA. Opazni so premiki v smeri podaljševanja sezone, kar se odraža tudi v krepitvi prostorske razpršitve turističnega obiska. Izvoz potovanj je v obdobju od januarja do oktobra 2025 dosegel 3,09 milijarde evrov, kar pomeni 5-odstotno rast glede na enako obdobje lani.
Poudarek na kakovosti in dodani vrednosti
Slovenski turizem se jasno zavezuje trajnostnemu razvoju. V Zeleni shemi slovenskega turizma, ki je pred desetletjem sprejela prve člane, je danes 58 destinacij, v katerih je ustvarjenih več kot 90 odstotkov vseh turističnih prenočitev v Sloveniji. Pet destinacij: Bohinj, Brežice, Kranj, Laško in Ljubljana, se ponaša z najvišjim, platinastim znakom. Analiza 255.000 spletnih ocen gostov v letu 2025 razkriva visoko povprečno oceno Slovenije - 8,9 od 10, kar kaže na zadovoljstvo obiskovalcev. Pozitiven odnos prebivalcev Slovenije do turizma, ki ga potrjuje raziskava Indeks razpoloženja prebivalcev, ostaja pomemben temelj trajnostnega razvoja panoge. Dve tretjini prebivalcev Slovenije turizem vidi kot dejavnost z več pozitivnimi kot negativnimi učinki.
Razvoj avtentičnih doživetij in trajnostnih destinacij
V prihajajočem letu bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) izvajalo razpise za razvoj slovenskega turizma. Decembra so objavili Razpis za razvoj avtentičnih turističnih doživetij ob kulturni dediščini v Vzhodni kohezijski regiji, s ciljem oživljanja kulturne dediščine z njenim vključevanjem v turistično ponudbo in spodbujanje digitalizacije. Skupna predvidena višina sredstev za ta razpis znaša 6.890.000 evrov. Objavljen bo tudi Javni razpis za trajnostni razvoj in upravljanje turističnih destinacij slovenskega turizma, ki bo namenjen spodbujanju povezovanja turističnih destinacij v širša območja s skupnimi cilji. Za ta namen bo do leta 2028 na voljo 15 milijonov evrov. Predvidoma v prvem kvartalu leta bo ministrstvo objavilo tudi Javni razpis za spodbujanje uvajanja okoljskih in trajnostnih znakov 2026, ki spodbuja uvedbo okoljskih in trajnostnih znakov za turistične nastanitve, gostinske ponudnike, turistične atrakcije in agencije.
Globalna promocija in sodelovanje
V letu 2026 bo STO nadaljevala s promocijo Slovenije kot destinacije za zahtevnejše, ozaveščene goste z višjo kupno močjo. Izvajali bodo kontinuirane, ciljno usmerjene trženjske aktivnosti na 18 trgih, vključno z globalno digitalno kampanjo, vsebinskim oglaševanjem v uglednih tujih spletnih medijih ter sodelovanjem s sosednjimi državami. Izvedli bodo več kot 100 poslovnih dogodkov, med drugim ob robu zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina. Nadaljevali bodo partnerstva z najuglednejšimi tujimi mediji in znamkami, kot so Michelin, Gaullt&Millau in World’s 50 Best. Gostili bodo srečanje srednjeevropske regije Mednarodnega združenja kongresnih organizacij (ICCA) in dogodek Meet Sleep Cycle. Znamko I feel Slovenia bodo izpostavili na številnih športnih prireditvah, državo pa bodo predstavljali v sodelovanju z odličnimi športniki: Luko Dončićem, Tadejem Pogačarjem, Primožem Rogličem in Janjo Garnbret.
Umetnost in kultura kot osrednja komunikacijska tema
STO v leto 2026 vstopa z inovativnimi promocijskimi vsebinami, med katerimi so nova krovna publikacija Umetnost in kultura, krovni predstavitveni video Slovenije kot destinacije bogatega umetniškega utripa ter serija navdihujočih promocijskih videov z izbranimi pripovedovalci. Koreograf Edward Clug nas vodi po Mariboru, pianist Aleksander Gadžijev po Novi Gorici, igralka Iva Krajnc Bagola pa razkriva zgodbe Ptuja. Skozi tovrstne aktivnosti Slovenijo predstavljajo kot sodobno, kreativno in atraktivno destinacijo kulturnega turizma z močno trajnostno noto. Sodobna interpretacija kulturne dediščine in ustvarjalnosti odpira številne možnosti za povezovanje kulture z drugimi turističnimi produkti, od gastronomije do aktivnih doživetij.
Slovenija na mednarodnem prizorišču
Slovenija je bila maja v Bakuju izvoljena v izvršni svet Združenih narodov Turizem (UN Tourism) za štiriletni mandat 2025-2029. Na novembrskem zasedanju Generalne skupščine UN Tourism je Slovenija postala prva podpredsedujoča Izvršnemu svetu UN Tourisma, kar nesporno izkazuje njeno pomembno mesto pri oblikovanju smernic mednarodnega turizma.
Prazgodovinski temelji in rimska zapuščina
Najstarejši dokaz življenja na slovenskem ozemlju segajo približno 250.000 let v preteklost, kot dokazujeta dve kamniti orodji iz jame v Lozu. Piščal iz Divje babe iz würmske ledene dobe priča o prisotnosti neandertalcev. V mlajši kameni in bakreni dobi so prebivalci že poznali živinorejo in kmetijstvo. Za Halštatsko dobo so bila značilna utrjena naselja na vzpetinah, imenovana gradišča, ter lepo oblikovani železni predmeti, kot so situle. V 4. in 3. stoletju pred našim štetjem je današnje ozemlje Slovenije naseljevalo keltsko pleme, ki je ustanovilo Noriško kraljestvo. Vdori Rimljanov so se pričeli po ustanovitvi Akvileje (181 p.n.š.). Rimljani so postopoma zasedli Histre, Tavrsike in Karne, svojo mejo pa premaknili vse do Donave. Zavzeta ozemlja so bila vključena v provincialno organizacijo, zahodna Slovenija z Istro je pripadala 10. regiji Italije, vzhodni del pa provinci Panonija. V tem času so nastajala mesta, kot so Emona (Ljubljana), Celeia (Celje) in Poetovia (Ptuj), zgrajen je bil cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovia-Carnutum. V 5. in 6. stoletju je rimska moč na slovenskem ozemlju upadala zaradi vdorov germanskih plemen.
Naseljevanje Slovanov in nastanek plemenskih kneževin
V 6. stoletju so se v širšem območju vzhodnih Alp naselili Slovani. Prvi val poseljevanja se je začel okoli leta 550 iz smeri današnje Moravske, drugi val pa po odhodu Langobardov v Italijo leta 568. Ozemlje, ki so ga poselili Slovani, je bilo naseljeno tudi z ostankom romaniziranih staroselcev. Naselitev Slovanov je bila potrjena v drugi polovici 6. stoletja s propadom škofij in spremembami materialne kulture. V 7. stoletju je na ozemlju južne Koroške nastala relativno neodvisna "pokrajina Slovanov", ki se je s poslabšano avarsko močjo združila z alpskimi Slovani pod vodstvom kralja Sama. Po padcu Samovega plemenskega združenja se je pokrajina preimenovala v Karantanijo. Okoli leta 743 so Karantanci zaprosili Bavarce za pomoč proti Avarom, kar je vodilo v priznanje bavarske nadoblasti in pokristjanjenje. Po porazu Tasilija III. Bavarskega leta 788 je bila Karantanija vključena v Frankovsko državo Karla Velikega. Na južnem delu Karavank se je v prehodu iz 8. na 9. stoletje razvila slovanska plemenska kneževina Karniola. Po zatrtju upora Ljudevita Posavskega leta 828 so Franki preuredili svojo administracijo in slovanske kneze zamenjali s frankovskimi grofi.
Frankovska država in vzpon fevdalizma
Po ponovnem zavzetju Panonije je kralj Ludvik Nemški podelil Panonijo v fevd moravskemu begunecju Pribini. Po njegovi smrti je oblast prevzel njegov sin Kocelj, ki je podpiral slovanski misijon Sv. Cirila in Metoda. Po odstranitvi Kocelja leta 876 se je končalo obdobje samostojnosti spodnje-panonske slovanske kneževine. V času vladanja Arnulfa Koroškega je Koroška postala center vzhodne marke. Vdor Madžarov leta 907 je za približno pol stoletja ustavil proces fevdalizacije na slovenskem ozemlju. Šele po porazu Madžarov leta 955 in ponovni vključitvi ozemlja pod imperij se je fevdalni sistem ponovno oblikoval v 10. in 11. stoletju.
Sveto rimsko cesarstvo in nastanek zgodovinskih dežel
Po novo pridobljeni samostojnosti se je spremenila upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah. Koroška, ki je leta 976 postala vojvodina, je dobila podrejene sosednje mejne grofije. V visokem srednjem veku so iz mejnih grofij in bližnjih ozemelj nastale zgodovinske dežele Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška, Trst in Istra, vključene v Sveto rimsko cesarstvo. V tem obdobju se je okrepil fevdalni sistem, naselile so se pomembne plemiške družine, zgradili so se prvi gradovi in uveljavil se je sistem za razdeljevanje obdelovalne zemlje. Iz tega obdobja izvirajo Brižinski spomeniki.
Prihod in utrditev Habsburžanov
Po izumrtju Babenberžanov in Spanheimov se je na slovenskem ozemlju uveljavil češki kralj Otokar II. Přemsyl. Cesar Rudolf I. Habsburški pa je po vojni leta 1278 pridobil Avstrijo in Štajersko. Habsburžani so postopoma pridobivali tudi Koroško, Kranjsko, Istrsko Pazinsko grofijo in Slovensko marko, leta 1382 pa še Trst z izhodom na Jadransko morje. Moč Habsburžanov je bila začasno ogrožena z vzponom Celjskih grofov, ki so leta 1436 pridobili naziv knezov. Po smrti zadnjega Celjana leta 1456 so Habsburžani morali v vojni (do leta 1460) braniti dedne pogodbe.
Obdobje reformacije in nemiri
Ob koncu srednjega veka sta ozemlje zaznamovala turška vpada in kmečki upori, ki so bili posledica nezadovoljstva zaradi preslabo organizirane obrambe pred Turki ter uveljavitve novih davkov in tlake. Največji upor je bil leta 1515, ki je zajel skoraj celotno slovensko ozemlje. Leta 1572/73 so se združili slovenski in hrvaški kmetje v uporu.
Reformacija in slovenski knjižni jezik
Sredi 16. stoletja se je na slovenskem ozemlju razširila reformacija, ki je postavila temelje za slovenski knjižni jezik. Primož Trubar je leta 1550 izdal prvo knjigo v slovenščini, Abecednik in Katekizem. Protestanti so izdali približno 50 drugih knjig v slovenskem jeziku, med drugim prvo slovensko slovnico Adama Bohoriča in Dalmatinov prevod Biblije. V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in Katoliška cerkev zavrla protestantizem in za dolgo časa zatrla književnost v slovenskem jeziku.
Razsvetljenstvo in nastanek narodne zavesti
Kampanja razsvetljevanja v Habsburški monarhiji je pozitivno vplivala na slovensko ljudstvo, pospešila je gospodarski razvoj in omogočila nastanek slovenskega meščanstva. V času vladanja Marije Terezije in Jožefa II. je bila uvedena splošna šolska obveznost, s kulturno jezikovno kampanjo pa se je začela tvorba slovenskega jezika.
Ilirske province in zametki narodne identitete
Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli boji Francoske revolucijske vojne. Po Napoleonovem porazu leta 1809 je Napoleon s schönbrunskim mirovnim sporazumom od Habsburške monarhije prevzel jugozahodne slovenske province in na teh ozemljih ustanovil Ilirske province (1809-1813) z glavnim mestom Ljubljana. Kratka francoska vladavina je prinesla reforme, izboljšala stanje slovenskega jezika v šolah, hkrati pa so ideje francoske revolucije pospešile nastanek zavesti o obstoju posebnega slovenskega naroda.
Predmarčna doba in modernizacija
Največji slovenski pesnik France Prešeren je s svojim delom prispeval k premagovanju jezikovnega regionalizma in varovanju slovenščine pred poskusi združevanja v umetni ilirsko-jugoslovanski jezik. V evropski pomladi narodov leta 1848 je bil ustanovljen prvi slovenski politični program "Združena Slovenija", ki je zahteval združitev vseh dežel, poseljenih s Slovenci, v eno deželo.
Avstro-Ogrska in kulturni boji
Leta 1867 je z delitvijo države na madžarski in avstrijski del nastala Avstro-Ogrska. Večji del današnjega slovenskega ozemlja je ostal v avstrijskem delu monarhije, samo Prekmurje pa v madžarskem. Slovenska politična gibanja so bila sprva označena kot združeni etnični boji, kasneje pa so se politična razhajanja poglobila, še posebej v 80. in 90. letih 19. stoletja, v dobi kulturnih bojev med klerikalnimi in liberalnimi stranmi.
Sodobna Slovenija: Trajnost, butičnost in avtentičnost
Slovenija se danes predstavlja kot destinacija, ki ponuja izjemno raznolikost naravnih lepot in kulturnih doživetij skozi vse leto. Od zimske čarobnosti v Alpah do poletnih avantur na Jadranski obali, vsako obdobje prinaša nekaj edinstvenega. Turistični vodniki pomagajo izbrati najboljše aktivnosti in destinacije, prilagojene interesom in vremenskim razmeram. Slovenija je edinstvena in trajnosti zapisana destinacija, ki vse leto navdušuje s možnostmi za doživetja, pisana na kožo posameznikom, parom, prijateljskim skupinam ali družinam. Je dežela, ki ponuja nekaj za vsakogar: aktivna doživetja v objemu neokrnjene narave, mestni oddih, podčrtan s kulturo, sproščujoče počitnice v termah ali gastronomska razvajanja z lokalnimi okusi v vrhunskih restavracijah.
Glas o Sloveniji je segel do številnih uglednih svetovnih medijev, ki so jo prepoznali kot trendovsko turistično destinacijo, predvsem zaradi njene trajnostne in butične usmeritve. Ugledni popotniški medij Condé Nast Traveler je na svojo listo top evropskih destinacij za leto 2026 uvrstil tudi Gorenjsko. Slovenija je dežela gradov in dvorcev, ob obisku katerih se vam bo zazdelo, da ste stopili v pravljico. Škofjeloški pasijon, Unescov dragulj slovenske dramatike, vsakih šest let v velikonočnem času oživi na ulicah Škofje Loke, pri čemer sodeluje več kot 1000 prostovoljcev.
Raznolika pokrajina in aktivna doživetja
Raznolika pokrajina na križišču Alp, Panonske nižine, Mediterana in Krasa ustvarja poligon neskočnih možnosti za aktivna doživetja na prostem. Z več kot 10 tisoč kilometri urejenih poti je Slovenija paradiž za pohodnike, s kolesarskimi progami različnih težavnosti pa izziv za kolesarje. Slikovite reke, jezera in morje vabijo ljubitelje vodnih športov in ribolova, na svoj račun pa pridejo tudi adrenalinski navdušenci. Vrhunski slovenski športniki skozi celo leto razveseljujejo z zmagovitimi dosežki in s tem v svet ponosno nosijo glas o Sloveniji kot športni destinaciji.
Zdravilne vode in butične nastanitve
Slovenija je dežela zdravilnih voda. Naravni terapevtski učinki termalnih voda, blagodejna morska voda in tretmaji z lokalnimi sestavinami vabijo k razvajanju v naravna zdravilišča in ostale spa-je. Butične nastanitve so kombinacija avtentičnega ambienta, ki mu je dodana sodobna eleganca in udobje. Brezčasni kosi interierja odražajo značaj krajev, kjer se te nastanitve nahajajo, in so pogosto delo lokalnih rokodelcev ter narejeni iz naravnih materialov.
Zelena zgodba Slovenije
Slovenija se ponaša z zavezanostjo trajnosti. Že vrsto generacij živijo in delajo z naravo ter stremijo k temu, da jo ohranijo za prihodnje rodove. Zato tu še vedno najdemo starodavne gozdove, kristalno čiste vode, neokrnjene kotičke in izjemno biotsko raznovrstnost. Prizadevanja Slovenije na njeni trajnostni poti so obrodila sadove, zeleni pristopi na različnih področjih pa so vedno bolj opazni tudi v svetu.
Gastronomija in vrhunska kulinarika
Slovenija je dežela, kjer je vez med trajnostno in lokalno vzgojenimi pridelki ter vrhunsko kreativnostjo priznanih kuharskih mojstrov igra pomembno vlogo. Slovenske restavracije navdušujejo gastronomske poznavalce, ki so jih nagradili z Michelinovimi zvezdicami in s kapami Gault&Millau. Med najboljša na svetu se uvrščajo tudi slovenska vina. Trajnostna kulinarika po slovensko ponuja nepozabna doživetja v restavracijah, ki slavijo lokalne sestavine in sezonske pridelke.
tags: #turisticno #obdobje #deutsch