Soriška planina, skrita v osrčju Julijskih Alp, predstavlja edinstveno destinacijo, ki ponuja nepozabna doživetja skozi vse leto. Nahaja se na strateški lokaciji, na meji med Gorenjsko in Primorsko, kar jo dela lahko dostopno za obiskovalce iz obeh regij. Med vožnjo po slikoviti panoramski cesti, ki povezuje Bohinj in Tolmin, se razkriva ta gorska lepotica, ki je vsekakor vredna postanka. S svojo nadmorsko višino od 1287 do 1550 metrov, objeta z bujnimi gozdovi Jelovice in na robu mogočnih Julijskih Alp, Soriška planina ponuja bogastvo aktivnosti za vse okuse in želje.
Soriška planina skozi vse leto: Od zimskih radosti do poletnih pustolovščin
Soriška planina je znana po svoji vsestranskosti, saj ponuja bogat nabor aktivnosti v vseh letnih časih. Pozimi se prelevi v raj za smučarje, kjer obratuje pet naprav: otroška vlečnica Lucija, tri vlečnice in dvosedežnica Lajnar. Deset kilometrov urejenih smučarskih prog nudi užitke za vse generacije, od začetnikov do izkušenih smučarjev. Poleg alpskega smučanja obiskovalci lahko uživajo v turnem smučanju, teku na smučeh na urejenih progah po gozdovih Jelovice, sankanju, krpljanju in zimskem pohodništvu po okoliških vrhovih. Smučišče je s svojim preprostim dostopom, otroško vlečnico in preglednostjo primerno za družine, učenje prvih smučarskih zavojev, šole v naravi, smučarske tečaje in tekme, rekreativno in tudi profesionalno smučanje. Soriška planina razpolaga z dvema homologiranima slalomskima progama, na katerih so se kalila znana imena slovenskega in mednarodnega alpskega smučanja, primernima za treninge mladih smučarjev in zahtevnejša tekmovanja. Soriška planina je eno od zimskošportnih središč v Sloveniji, razpoteza se na višini od 1300 do 1550 mnm. Na planini obratujejo tri smučarske vlečnice.
V toplejšem delu leta pa se Soriška planina razkrije v vsej svoji naravni lepoti, postane raj za pohodnike, kolesarje, padalce in vse ljubitelje dih jemajočih razgledov. Planina je idealno izhodišče za številne krajše in daljše izlete. S parkirišča pod Brunarico se lahko po nezahtevnih poteh odpravite na bližnje vrhove s prelepimi razgledi. Izkušenejši pohodniki pa se lahko podajo še dlje proti zahodu, preko Vrha Bače do Koble (1450 m) in morda celo do Črne prsti (1792 m). Pohodniki se lahko na pot odpravijo tako v poletnem kot v zimskem času. V poletnem času je priporočljivo spremljati vremensko napoved in se na pot odpraviti primerno opremljeni.
Pohodništvo in raziskovanje zgodovine: Soriška planina kot izhodišče
Soriška planina s svojo nadmorsko višino 1307 metrov predstavlja idealno izhodišče za številne pohodniške poti, ki vodijo do bližnjih vrhov in nudijo osupljive razglede. Ena izmed zanimivih zgodb, ki jo Soriška planina nosi v sebi, je povezana z nekdanjo Rapalsko mejo, ki je nekoč potekala čez vrhove planine. Ta zgodovinska meja je pomembno zaznamovala življenje domačinov in od matične domovine odrezala skoraj tretjino Slovencev. Vodeni ogledi Rapalske meje se pričnejo na parkirišču zraven gostišča Brunarica na Soriški planini (1287 m). S pomočjo dvosedežnice Lajnar se lahko pripeljete do vrha Lajnarja (1549 m), od koder se nadaljuje ogled vojaških objektov in utrdb. Po utrjenih mulatjerah se pot nadaljuje do vrhov Slatnika, kasarne na Koru in litoželezne opazovalnice na Možicu. Med prijetnim sprehodom, ki traja približno 2,5 ure in ni preveč naporen, se obiskovalci seznanijo z zgodbami preteklosti in življenjem ljudi na nekdanji meji, ob tem pa uživajo v prelepih razgledih. Priporočljiva je primerna pohodniška oprema.
Soriška planina je drugi najvišji cestni alpski prelaz v Sloveniji, kar še dodatno poudarja njeno pomembnost v prometnem in turističnem smislu. Razgiban teren planine ponuja tudi zanimive in privlačne poti za turno kolesarstvo. Izkušeni kolesarji se lahko po starih vojaških mulatjerah odpravijo do vrhov Šavnika, Možica pa vse do Baškega Sedla. Ena izmed najlepših poti v gorskem spustu vodi iz vrha Lajnarja preko Kovc do Podbrda. V času poletne sezone je urejena tudi tekmovalna proga Žvau. Do vrha Lajnarja je možen dostop z dvosedežnico Lajnar. Soriška planina je tudi del slovenske turnokolesarske poti, kar jo uvršča med pomembna središča za tovrstne aktivnosti.
Raziskovanje vrhov v okolici Soriške planine
Soriška planina ponuja številne možnosti za raziskovanje okoliških vrhov, ki nudijo nepozabne razglede in izzive za pohodnike različnih stopenj pripravljenosti.
- Lajnar (1549 m): Ta gora se nahaja severno od Soriške planine. Z vrha, ki je tudi najvišja točka smučišča, se odpre lep pogled na bližnje vrhove, kot so Dravh, Porezen, Črna prst, Triglav, Karavanke in Ratitovec. Na vrhu se nahaja vpisna skrinjica in žig. Izhodišče je parkirišče pod Soriško planino, pot pa nadaljujete po označeni planinski poti.
- Možic (1602 m): Vrh Možic se nahaja zahodno od Soriške planine. Z vrha, ki prav tako premore vpisno skrinjico in žig, se ponuja čudovit razgled na verigo Spodnjih Bohinjskih gora in Bohinjsko jezero, Triglav, del Karavank, Ratitovec in Porezen. Izhodišče je parkirišče pod Soriško planino.
- Slatnik: Ta razgledni vrh se nahaja zahodno od smučišča Soriška planina. Z njegove travnate vršne ploščadi se odpre širok razgled na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Julijske Alpe, Karavanke ter del Kamniško-Savinjskih Alp. Izhodišče je parkirišče pod Soriško planino.
- Dravh (1547 m): Vrh Dravh se nahaja med Sorico in Soriško planino. Z neporaščenega vrha se razprostira lep pogled na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Črno prst, Triglav, Karavanke in Ratitovec. Izhodišče je parkirišče pod Soriško planino.
- Altemaver (1678 m): Najvišji vrh Ratitovca ponuja s svoje travnate vrhunske planote nepozaben razgled na Julijske Alpe, Jelovico, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. Izhodišče je parkirišče pod Soriško planino.
Soriška planina kot del večjih pohodniških poti
Soriška planina je strateško locirana tudi kot pomemben del večjih pohodniških poti, ki povezujejo različne dele Julijskih Alp in okoliškega hribovja.
- Juliana Trail: Čeprav je daljinska pohodniška pot Juliana Trail sodobna pridobitev Skupnosti Julijske Alpe, po njej še vedno hodimo po starodavnih in stoletnih poteh domačinov. Te poti že stoletja usmerjajo življenje prebivalcev Julijskih Alp, povezujejo njihove njive in pašnike ter krepijo vezi med osamljenimi domačijami. Ravno povezanost skupnosti je tista, ki že generacijam črta življenjske poti. Juliana Trail nas vodi po Julijskih Alpah, kakor so jih poznali nekoč in kakor živijo še danes - korak stran od vsakdana ter malce tudi nazaj v času, ves čas pa s pogledom naprej.
- Loška planinska pot: Ta pot poteka po najlepšem, kulturno pestrem in razglednem delu Škofjeloškega, Cerkljanskega ter Idrijskega hribovja. Pot se vije po hribovitem območju in vas vodi preko grebenov s pogledi vse do Alp na eni ter Ljubljanske kotline na drugi strani. Loška planinska pot je krožna daljinska pohodniška pot, ki jo sestavlja 12 etap. Dnevne pohodniške etape so povprečno dolge med 8 in 25 kilometri. Pohodnik za posamezno etapo potrebuje od 4 do 7 ur hoje. Povprečna višinska razlika vzpona, ki jo opravi pohodnik na posamezni etapi, je 600 metrov. Dve izmed etap vključujeta tudi Soriško planino, kar potrjuje njeno osrednjo vlogo v tem območju.
Penzion in gostišče Lajnar ter Sorica: Gostoljubje in kulturna dediščina
Na Soriški planini, tik ob začetku smučišča, se nahaja nov Penzion in gostišče Lajnar. Ta gorski ambient ponuja lične sobe s pogledom na okoliške vrhove in gozdove Jelovice. V pritličju deluje restavracija, ki je odprta tudi za zunanje goste in kjer omamno diši po domači hrani. Posebej velja izpostaviti Polono Golijo, ki skrbi za razvoj planinske ponudbe Alp Venture zgodbe. Njena predanost nadaljuje družinsko tradicijo in prizadevanje, da bi planino ohranili v domačih rokah. Njena pripadnost kraju in njegovemu razvoju se odraža v gostoljubju in kakovosti ponudbe. V penzionu Lajnar priporočajo poskusiti ajdove štruklje z orehi.
Za tiste, ki si želijo večdnevnega oddiha, Soriška planina ponuja tudi urejen manjši kamp in avtokamp na nadmorski višini 1277 metrov.
Pet kilometrov od smučišča, pod Soriško planino, se skriva vas Sorica. Sorica je znana kot ena najbolj snemanih slovenskih vasi, saj je služila kot naravna kulisa kar v štirih slovenskih filmih. Vas je tudi rojstni kraj enega največjih slovenskih slikarjev, Ivana Groharja. Obiskovalci lahko v Sorici obiščejo Groharjevo rojstno hišo, ki je danes opremljena s spominsko zbirko, etnografskim muzejem, galerijo in likovno/glasbeno delavnico.
Sorica ni tako "zaspan" kraj, kot se morda zdi na prvi pogled. Primož Pintar, domačin, poudarja pomen ponudbe za turiste. Na svoji domači kmetiji pri Tolc, ki se je prvotno imenovala Tolz in katere začetki segajo v leto 1293, imajo tudi ekološko kmetijo. Hrana, ki jo postrežejo, sledi konceptu sezonsko, lokalno in domače, saj uporabljajo predvsem sestavine, pridelane na lastni kmetiji ali kupljene od lokalnih dobaviteljev. Njihov slogan "Sorško domače - malo drugače" povzema filozofijo njihovega delovanja v Gostišču Tolc.
Soriška planina je tako več kot le gorski prelaz; je kraj bogate zgodovine, neokrnjene narave in gostoljubnih ljudi, ki ponuja nepozabna doživetja v vseh letnih časih. Je destinacija, ki vabi k raziskovanju, sprostitvi in odkrivanju skritih kotičkov slovenske alpske idile. V naravo z razlogom! Pobegnite iz doline in se nadihajte svežine na Soriški planini - mirni, prijazni in neokrnjeni gorski oazi na robu Julijskih Alp. Tudi za sproščene obiskovalce - vožnja s sedežnico je doživetje samo po sebi! Fotoaparate obvezno s seboj! Sprehodite se skozi zgodovino! Pohodniška dogodivščina za otroke, kjer vsak vrh skriva novo skrivnost! Bike parka obratuje v času obratovanja dvosedežnice Lajnar. Lačni po turi ali kolesarskem spustu? Pridi. Zadihaj.