V zgodovini slovenske skupnosti v Italiji, zlasti v Trstu, so zasebne šole igrale ključno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in slovenščine. Ena takih ustanov, ki je pustila neizbrisen pečat, je bila zasebna Ciril-Metodova šola pri Sv. Jakobu. Njena zaprtje pred devetdesetimi leti s strani italijanskih oblasti predstavlja pomemben trenutek v zgodovini, ki poudarja vztrajnost in žrtvovanje Slovencev za izobraževanje v maternem jeziku. Ta članek bo raziskal zgodovino te šole, njeno poslanstvo in širši kontekst slovenskega šolstva v Italiji, pri čemer bo uporabil gradivo in pričevanja, ki osvetljujejo pomen slovenske besede za tedanje ljudi.
Boj za slovensko besedo v Trstu
Že od leta 1848 so si tržaški Slovenci prizadevali za ustanovitev javne slovenske šole v samem mestu, vendar so se pri tem soočali z vztrajnim nasprotovanjem italijanske občinske oblasti. Ta prizadevanja so dobila nov zagon z ustanovitvijo Ciril-Metodove družbe v Ljubljani leta 1885, ki je širila svoje podružnice po ozemljih z mešanim prebivalstvom. Leta 1886 je bila ustanovljena podružnica tudi v Trstu, kar je neposredno spodbudilo ustanovitev zasebne slovenske šole pri Sv. Jakobu. V tistem času je v Trstu živelo približno 20.000 Slovencev, kar je poudarjalo nujnost takšne ustanove.
Oktobra 1887 je v starem enonadstropnem poslopju na Ul. Montecchi začel delovati slovenski vrtec. Leto kasneje, leta 1888, so se tam uredili prostori za enorazredno osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom. To je bil pomemben korak k zagotavljanju izobraževanja v maternem jeziku za slovenske otroke v mestu, ki je bilo pod močnim italijanskim vplivom.
Zaprtje šole in posledice
Na današnji dan pred devetdesetimi leti so italijanske oblasti za vedno zaprle vrata zasebne slovenske Ciril-Metodove šole v Ulici Montecchi 6 v Trstu. Ta dogodek je pomenil velik udarec za slovensko skupnost v mestu. Kljub temu pa je šola pustila pomembno dediščino. Danes v nekdanjem poslopju domujeta med drugimi tudi Primorski dnevnik in Odsek za zgodovino pri NŠK, kar simbolično povezuje preteklost in sedanjost slovenskega delovanja v Trstu.
Med brskanjem po objavljenem gradivu in branju pričevanj tedanjih učencev in učenk se zavedamo, kako so bili ljudje nekoč pokončni. Zavedamo se, kaj jim je pomenila slovenska beseda, kaj so bili pripravljeni zanjo pretrpeti in koliko so se učitelji in vodstvo trudili, da bi otrokom zagotovili šolanje v maternem jeziku. Ta prizadevanja so bila ključna za ohranjanje narodne identitete v okolju, ki je bilo nagnjeno k asimilaciji.
Slovensko šolstvo v Italiji: Širši kontekst
Zgodba zasebne Ciril-Metodove šole v Trstu je le eden izmed primerov širšega boja za ohranjanje slovenskega jezika in kulture v Italiji. V Italiji delujejo različne slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove, ki skrbijo za izobraževanje in oblikovanje narodne zavesti pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti.
Med pomembnejšimi ustanovami je Licej Franceta Prešerna, ki je največja višja srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Italiji. V šolskem letu 2020-21 je obhajal 75-letnico svojega delovanja. V zgodovini in zavesti Slovencev na Primorskem so bile slovenske šole vedno pomemben kraj izobraževanja in oblikovanja narodne zavesti ter zaščite pred pritiski raznarodovanja in asimilacije. Obstoj slovenskih šol sodi v širši okvir zaščite manjšin, ki ohranjajo svojo specifično vlogo, posebno danes, ko se skupnost Slovencev v Italiji in njeno šolstvo pospešeno spreminjata.
Negovanje in posredovanje slovenskega jezika, kulture in zgodovine ostajata tudi v spremenjenih razmerah središčno poslanstvo teh šol. Skrb za slovenski jezik ostaja prioriteta, saj je jezik kot nosilec nesnovne kulturne dediščine temelj, na katerem naša skupnost gradi svojo samozavest, duhovno podobo in samoprepoznavnost.
Na teh šolah obiskujejo izobraževanje tudi mladi, ki prihajajo iz drugačnih jezikovnih in kulturnih okolij. Zato se ob zavedanju skupne odgovornosti za varovanje in razvoj slovenščine stalno zavzemajo za pospeševanje zavedanja o pomembnosti jezikovne in kulturne raznolikosti ter gojijo večjezičnost. Šole skrbijo za temeljito, široko in kritično usmerjeno izobrazbo ter državljansko rast. Narodna identiteta, vključenost v družbo, ustvarjalno sožitje, multikulturna naravnanost, enakopravnost in mir so vrednote, ki vodijo njihovo delo. Temeljno vodilo je pozornost do posameznika, spoštovanje osebe in skrb za osebno rast vsakogar.
Raznolikost slovenskih izobraževalnih zavodov v Italiji
V Italiji delujejo različni slovenski zavodi, ki ponujajo širok spekter izobraževalnih programov, prilagojenih potrebam mladih in skupnosti. Med njimi izstopajo:
Liceji: Na Goriškem delujejo tehniške srednje šole s slovenskim učnim jezikom, kot so I. Cankar, Ž. Zois in J. Vega. Te šole imajo dolgoletno tradicijo in opravljajo zahtevno vzgojno-izobraževalno poslanstvo v večinsko tujejezičnem okolju. Njihova primarna naloga je nuditi dijakom možnost enakovrednega izobraževanja v primerjavi s šolami z italijanskim učnim jezikom ali slovenskimi šolami v Sloveniji. Slovenci, ki so upravno ločeni od matične domovine, imajo v tem skupnem prostoru pomembno poslanstvo: niso samo most ali vezni člen med dvema svetovoma, pač pa so neločljivi del narodovega telesa in ga s svojo kulturno raznolikostjo bogatijo in oplajajo.
Poleg tehniških šol obstajajo tudi liceji, ki ponujajo klasično ali humanistično izobrazbo:
- Klasični licej “P. Trubar”: Seznanja mlade z izročilom antike, na katerem temeljita moderna evropska civilizacija in humanistična kultura. S poglobljeno jezikovno, zgodovinsko in filozofsko pripravo izostri čut za zakonitosti jezika in za estetiko ter privzgoji vesten in metodičen pristop do dela.
- Humanistični licej: Omogoča globlje spoznanje samega sebe, drugih in širšega družbenega dogajanja. V petletnem šolanju se dijaki naučijo analizirati družbene pojave in oceniti vlogo posameznika v njih. Humanistični licej nudi osnovno licejsko izobrazbo. Glavni predmeti temeljijo na humanističnem področju (pedagogika, psihologija, filozofija, antropologija, sociologija, zgodovina in zemljepis) in družbeno ekonomskem področju (pravo in ekonomija, sociologija, antropologija, metodologija raziskovanja, tuji jeziki, zgodovina in zemljepis).
- Znanstveni licej “S. Gregorčič”: Omogoča pridobitev kulturne izobrazbe, pri kateri sta humanistična in znanstvena komponenta harmonično zliti.
Tehniški in ekonomski zavodi:
- DTZ Žige Zoisa: Izobražuje dijake na dveh področjih: na ekonomskem področju imajo smer Uprava, finance in marketing, na tehnološkem področju pa Gradnje, okolje in prostor. Osnovni cilj njihovega dela je širjenje znanja ter splošnih, strokovnih in socialnih kompetenc dijakov. Želijo jih čim bolje pripraviti za vstop v življenje in v delovno ali študijsko okolje. V družbi znanja in vseživljenjskega učenja je učenje osnova za vsak bodoči uspeh. Zavod se trudi, da bi dijake naučil učiti se, radovedno raziskovati in ceniti znanje. Šolsko delo je privlačno in raznoliko, vključuje vrsto dodatnih dejavnosti, ki povezujejo šolo z okoljem in presegajo predmetne vsebine, ter težijo k razvijanju socialnih in državljanskih kompetenc.
- DIZ Jožefa Stefana: Ta zavod ima kot slovenska vzgojno-izobraževalna ustanova v Italiji pomembno vlogo tudi pri oblikovanju in ohranjanju slovenskega knjižnega jezika kot maternega jezika pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ali kot jezika didaktičnega kurikuluma posameznega dijaka. Skrb za slovenski knjižni jezik se ne uresničuje le pri predmetu slovenski jezik in književnost, ampak je eden izmed prečnih ciljev pri vseh učnih predmetih. Predmetni profesorji so dolžni oblikovati ustrezni slovenski strokovni jezik in biti dijakom zgled za primerno govorno in pisno kulturo. Za ustrezno jezikovno kulturo je dolžno skrbeti tako učno kot neučno osebje. Ob skrbi za jezikovno področje, v katerega spadata še italijanščina kot jezik okolja in angleščina kot prvi tuji jezik, polagajo posebno pozornost na znanstvene predmete, na izobraževanje na tehnološkem področju ter na predmete ekonomsko-družbenega področja. V središču vzgojno-izobraževalne ponudbe DIZ Jožefa Stefana sta tako tudi laboratorijska didaktika kot redno delo v laboratorijih (laboratorij elektronike, informatike in fizike, mehanska delavnica, laboratorij avtomatizacije in tehničnega risanja-CAD, laboratorij anorganske in organske kemije, instrumentalne analize, splošne biologije in mikrobiologije). Drugo osnovno vodilo pri načrtovanju ponudbe je stik z okoljem, s svetom dela, poklicev, raziskovanja in univerze.
Slovenci v Italiji: družbena in kulturna dejavnost
Izobraževanje v sosednjih državah za slovenske dijake
Dijaki, ki želijo nadaljevati izobraževanje, imajo v Sloveniji ob koncu svoje srednješolske poti na izbiro več univerz, ki ponujajo mnoge različne študijske programe. Seveda se želje posameznikov razlikujejo in prav možno je, da v Sloveniji ni študijskega programa, v katerem bi se želel izobraževati bodoči študent. Toda željen študij lahko vseeno obiskujete, sicer ne v rodni državi, pač pa v njenih sosedah.
Italija: V Italiji obstaja več vrst univerz, od državnih do zasebnih, ter visoke šole in druge ustanove. Italija je bila ena izmed prvih držav, ki se je odločila za prehod na bolonjski univerzitetni sistem. V letih 2011/2012 se je vršil prehod na drug sistem, tako da sta še nekaj časa oba sistema delovala vzporedno. Italijanski študenti morajo za svoj študij plačevati šolnino, kar velja tudi za tuje študente. Višina šolnine je odvisna od socialnega statusa. Tuji študenti navadno plačujejo manjšo šolnino kot italijanski študenti. Več informacij je na voljo na www.erdisu.trieste.it.
Madžarska: Visokošolske programe na Madžarskem ponujajo javne ali zasebne univerze ter visoke šole. Uveljavljen je bolonjski študijski proces, ki vključuje dodiplomski študij (6 do 8 semestrov), magistrski študij (2 do 4 semestre) in doktorski študij. Pogoji za vpis na madžarske fakultete vključujejo državljanstvo države članice EU, overjene kopije spričeval, potrdilo o znanju angleškega jezika in pogosto tudi maturitetno spričevalo, ki je primerno za vpis slovenskega kandidata na madžarsko fakulteto. Kandidati se lahko obrnejo na Sektor za priznavanje izobraževanja v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (www.mvzt.gov.si). Po marcu 2012 se lahko o plačevanju šolnine vsaka ustanova odloči individualno.
Avstrija: V Avstriji obstajajo univerze in visoke strokovne šole (Fachhochschulen oz. FH). Posebnost FH je, da je izobrazba, pridobljena na FH, enakovredna izobrazbi na univerzi, študij je bolj praktično usmerjen, doktorski študij na FH pa zaenkrat še ni mogoč. Sprejemni pogoji se od smeri do smeri razlikujejo; najbolje je, da se kandidat o njih pozanima neposredno na fakulteti (www.fachhochschulen.ac.at). V Avstriji je v veljavi bolonjski način študija: dodiplomski študij (6 semestrov), podiplomski študij (4 semestri), doktorski študij (6 semestrov). Več informacij je na voljo na www.bmwf.gv.at.
Hrvaška: Študenti se lahko odločijo za dodiplomski študij na univerzi (traja najmanj 4 leta) ali pa za strokovni študij (najmanj 1 leto). Pogoj za vpis na dodiplomski študij je uspešno končana 4-letna srednja šola. Posamezna visokošolska ustanova določi, katera srednja šola je ustrezna za vpis. Slovenija in Hrvaška imata sklenjen sporazum na področju izobraževanja (Sporazum o sodelovanju v kulturi in izobraževanju), zato imajo študenti obeh držav enake pravice in možnosti. Na hrvaških univerzah šolnine ni.