Slovenska obala, dolga 42 km, kljub svoji skromni dolžini skriva izjemno biotsko pestrost in ponuja presenetljiva doživetja tako za ljubitelje narave kot za lastnike psov. Medtem ko iskanje idealnega kraja za vodne radosti vašega psa na tej obali pogosto predstavlja izziv, obstajajo skriti kotički in označene plaže, ki omogočajo brezskrbno uživanje v morskem objemu. Poleg tega je slovensko morje dom številnim vrstam, ki so prilagojene na življenje v različnih morskih pasovih, od plitvin do globin.
Živali slovenskega morja: Od obale do morskih globin
Biotska pestrost slovenskega morja je presenetljivo velika, saj je dom kar 58 ribjim vrstam. Slovensko morje je del Tržaškega zaliva, ki leži na skrajnem severnem delu Jadranskega morja. Geologija obale je zanimiva, saj njen nastanek večinoma sega v obdobje starejšega terciarja, ko so se v različnih okoliščinah odlagali predvsem segmenti flišev, ki jih sestavljajo peščenjaki in laporovci. Ti se razpadajo v pesek in mivko, iz katerih rastejo številne podvodne vrste rastlin.
V obalnem pasu, kjer se prepletata kopno in morje, živijo organizmi, ki so se prilagodili na spreminjajoče se razmere. Pas obrežja, kamor zaradi loma valov pršijo kapljice morske vode, imenujemo pršni pas. Tu najdemo majhnega morskega polža breženko (Littorina neritoides), ki se v času suše skrije v svojo hišico. Ritem življenja v pasu bibavice določata plima in oseka. Ob plimi je voda visoka, ob oseki pa nizka. V tem pasu najdemo tudi nizki morski želodec (Chthamalus depressus) z oklepom, ki ga v času oseke zaščiti pred izsušitvijo. Pomemben je tudi bračič (Fucus virsoides), rjava alga, ki je endemit Jadranskega morja in je pritrjena na skale. Njena sluzasta prevleka jo med oseko varuje pred izsušitvijo. V tem pasu lahko opazimo tudi sredozemskega vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii), ki je odličen plavalec in se potaplja do 80 metrov globoko. V slovenskem morju letuje več kot 1500 teh ptic, kar predstavlja pomemben delež svetovne populacije.
V pravem obalnem pasu, ki je vedno pod vodo, življenje postane bolj pestro. Značilno podvodno pokrajino trdnega dna, ki je dobro osvetljeno, prekrivajo različne vrste alg, kot so zelene alge iz rodu Codium, pavja pahljačka in morski dežnički. Orjaški skalni bloki, posebnost Krajinskega parka Strunjan, nudijo skrivališča velikim ribam, kot so kaval, vrana in ugor, ter rakom, kot sta navadna volnata rakovica in mali morski pajek.
Med organizmi, ki naseljujejo trdno morsko dno, je tudi morski datelj (Lithophaga lithophaga), školjka, ki izredno počasi raste in si z izločanjem kisline ter pomočjo noge vrti luknje v skale. Nabiranje teh školjk s pomočjo uničujočih metod, kot je razstrelivo, povzroča izredno škodo morskim ekosistemom. V tem okolju uspevajo tudi rjave alge, kot je cistozira (Cystoseira barbata), ki tvori podmorske grmičke, v katerih najdejo domovanje obrežne ribe. Na območju Naravnega rezervata Strunjan je ta habitat dobro zastopan. Posebno pozornost si zasluži sredozemska kamena korala (Cladocora caespitosa), ki tvori koralne grebene zmernega pasu. Žal so jo temperaturni ekstremi v letih 2011 in 2012 močno prizadeli.
Kvaliteto slovenskega morja potrjujejo tudi morski travniki, ki so pokazatelji njegove čistosti. V Krajinskem parku Strunjan se nahajajo kolenčasta cimodoceja, mala morska trava in prava morska trava, ki zaraščajo peščeno dno. Pojavljajo se do globine 8 metrov, saj globlje ne dobijo dovolj svetlobe za fotosintezo. Med največje sredozemske morske školjke spada veliki leščur (Pinna nobilis), ki lahko zraste do 120 cm in služi kot opora drugim organizmom. V njem se pogosto skriva leščurjeva stražna rakovica.
Na muljastem dnu, ki je v slovenskem morju najbolj pogosto, lahko opazimo veliko živali, ki lezejo po podlagi ali se vanjo vkopljejo, kot so kačjerepi, plaščarji, morske zvezde, ježki in vetrnice. Luknje v blatnem dnu nakazujejo prisotnost rakcev in školjk. Zanimiv je rak samotar (Paguristes oculatus), ki se obda z algami in vetrnicami za zaščito in hrano. Kačjerepi (Ophiuroidea) so iglokožci, ki prav tako naseljujejo muljasto dno.
Med morskimi sesalci, ki obiskujejo slovensko morje, izstopata velika pliskavka (Tursiops truncatus) in želva kareta (Caretta caretta). Velike pliskavke so edina stalno prisotna vrsta delfinov v Tržaškem zalivu, kjer se prehranjujejo, počivajo in razmnožujejo. Želve karete so redne obiskovalke, a žal tudi zelo ogrožena vrsta, ki se pogosto ujame v ribiške mreže.
24UR | V Tržaškem zalivu opazili sinjega morskega psa | POP TV
Društvo Morigenos se aktivno ukvarja z raziskovanjem in varstvom morskih sesalcev ter sodeluje pri študijah o pojavljanju teh živali izven njihovih naravnih habitatih, kar je vse pogostejši pojav zaradi onesnaženja, pomanjkanja hrane ali stika z ljudmi.
Slovenska obala prijazna psom: Poiščite svoj kotiček
Kljub pogosti težavi z iskanjem prostora za pse na plažah, slovenska obala ponuja nekaj možnosti za skupne vodne užitke. Neuradno sicer velja, da se psi lahko kopajo povsod tam, kjer to ni izrecno prepovedano. Vendar pa je pomembno upoštevati označitve in pravila, saj kršitev lahko vodi v globe.
V Ankaranu se pasja plaža nahaja v sklopu avtocampa Adria Ankaran. V Strunjanu je bila lansko leto postavljena tabla za pasjo plažo, a je bila odstranjena zaradi nejasnosti glede dovoljenj. Vendar pa se v letošnjem letu obeta novost v Luciji pri Taverni, kjer načrtujejo ureditev sodobne pasji prijazne plaže z rekviziti, agility parkom, pitniki in tuši ter gostinsko ponudbo za pse.
Obrobje Pirana ponuja nekaj mirnejših kotičkov. Med rtom Punta in cerkvenim obzidjem se do zaliva v Fiesi razteza kakšen kilometer neurejene obale, primerno za sprehod s psom. Prijetna sprehajalna pot v senci borovcev vodi od parkirišča do hotelskega naselja Bernardin, nad katerim je tudi večja travnata površina. Sprehod lahko nadaljujete vse do Portoroža, kjer pa je v času turistične sezone obala bolj obremenjena. Senčen drevored ob glavni obalni cesti do Lucije nudi prijetno pot, še posebej primeren pa je del med avtokampom in kanalom sv. Jerneja.
V Strunjanu se je najlepše podati na sprehod s psom v gozd nad Mesečevim zalivom, kjer se vijejo razgledne poti. Po poteh in cestah nad flišno obalo se lahko podate vse do Izole.
V Izoli je na voljo kar nekaj zelenih površin, prijetni pa so sprehodi po senčnih drevoredih ob mestnih vpadnicah ter ob obali vse do Simonovega zaliva. Privlačna je tudi obalna cesta med Izolo in Koprom, ki je zaprta za promet in predstavlja idealno sprehajalno pot.
Koprsko staro mestno jedro nima veliko zelenih površin, prijaznih do psov, zato so bolj primerni parki na obrobju mesta. Na Vojkovem nabrežju je urejen ograjen park za pse s posebnim straniščem. Najbolj primerno sprehajališče je med ustjem Badaševice, hitro cesto in izvozom za Semedelo, kjer je velika ograjena travnata površina z opremo.
Poleg tega je ob obali slovensko morje del Tržaškega zaliva, ki je bil v preteklosti že deležen obiskov morskih sesalcev, kot so delfini, ki se tukaj prehranjujejo, počivajo in razmnožujejo. Zato je pomembno upoštevati pravila plovbe in primerno vedenje na morju, da se ohrani občutljivo življenjsko okolje teh živali.
Pravila in odgovornost na pasjih plažah
Tudi na plažah, ki so prijazne psom, veljajo določena pravila, ki jih je treba upoštevati. Pomembno je, da psi ne povzročajo nevšečnosti drugim obiskovalcem in da skrbniki poskrbijo za čistočo. Nikoli ne smete pozabiti, da s psom ne smete na plaže, kjer znak označuje njihovo nezaželjenost. Kršitev tega pravila vam lahko denarnico stanjša tudi do 200 evrov. Kazenski zakonik v 297. členu sicer določa kazensko odgovornost za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kar pa neposredno ne zadeva pravil obnašanja na plažah, a poudarja pomen odgovornega ravnanja v javnosti.
Slovenska obala ponuja več možnosti za sprehode in obiske plaž s psi, od urejenih parkov do "divjih" kotičkov. Pomembno je le, da se pred obiskom pozanimate o veljavnih pravilih in se vestno obnašate, da bo obisk prijeten za vse - tako za vas in vašega kosmatega prijatelja kot tudi za druge obiskovalce in naravno okolje.