Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT Maribor) predstavlja pomembno institucijo za izobraževanje strokovnjakov v dinamičnem svetu gostinstva in turizma. Ključen element zaključka študija na tej šoli predstavlja izdelava diplomskega dela, ki študentom omogoča poglobljeno obravnavo specifične problematike znotraj svojega študijskega programa in pridobitev naziva "organizator/organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu". Ta proces ni le formalnost, temveč priložnost za aplikacijo pridobljenega znanja, razvoj raziskovalnih veščin in pripravo na izzive prihodnjega delovnega okolja.
Proces diplomiranja: Od ideje do zagovora
Diplomski postopek na VSGT Maribor je skrbno strukturiran, da zagotovi kakovostno pripravo študentov. V 3. semestru študija (kar ustreza drugemu letniku) študentje oddajo dispozicijo diplomskega dela skupaj z obrazcem za prijavo teme (ObrDipl1) Študijski komisiji. Ta obrazec mora biti podpisan s strani mentorja, po potrebi pa tudi somentorja. Študijska komisija ima na voljo 30 dni za obravnavo predlaganih tem in dispozicij, nato pa študentom pošlje pisne sklepe o potrditvi. Pomembno je vedeti, da potrjena dispozicija velja eno leto od datuma potrditve. V kolikor študent ne uspe zaključiti dela v tem roku, lahko zaprosi za podaljšanje veljavnosti dispozicije in teme z izpolnitvijo obrazca ObrDipl8, ki ga prav tako odda na Študijsko komisijo v referatu šole do 5. dne v mesecu.
Proces tehničnega pregleda diplomskih nalog je prav tako časovno omejen. Naloge, ki so poslane v tehnični pregled do 20. dne v mesecu (razen julija in avgusta), se v primeru tehnično-oblikovne ustreznosti, skladno s postopkom oddaje, oddajo v zagovor v referat do 5. dne naslednjega meseca. Pri diplomskih nalogah, ki prispejo na naslov knjižnice po tem datumu, tehnični pregled v rokih, ki bi omogočali oddajo naloge do 5. dne v naslednjem mesecu, ni več zagotovljen. Obvestilo o datumu zagovora študent prejme po elektronski pošti.
Po uspešno opravljenem zagovoru ima študent 14 dni časa, da v knjižnici odda tiskano verzijo diplomskega dela v trdi vezavi. Ta rok je ključen za dokončno dokončanje študijskega procesa.
Struktura in vsebina diplomskega dela
Diplomsko delo predstavlja strokovno obravnavo določene problematike, ki se opira na znanja, pridobljena v okviru študijskega programa. Pri njegovi izdelavi je ključnega pomena uporaba strokovne literature in drugih relevantnih virov, pri čemer se poseben poudarek daje tudi virom iz konkretnega podjetja ali gospodarskega okolja, s katerim je delo povezano. Študent mora uporabljati ustrezno strokovno terminologijo ter dosledno upoštevati predpisano obliko in pripravo dokumenta.
Besedilo diplomskega dela mora biti napisano v enotni osebi, bodisi v prvi osebi ednine ali množine (npr. "raziskali smo", "ugotovili smo"). Izjema je izvleček, ki se piše v tretji osebi. Ključnega pomena je, da je diplomsko delo lektoriirano s strani ustreznega lektorja (slavista ali slovenista), ki je naveden tudi v dokumentu. Avtor je namreč sam odgovoren za jezikovno pravilnost in ustreznost celotnega dokumenta.
Pri pripravi trde vezave je potrebno dosledno upoštevati navodila šole, saj lahko odstopanja povzročijo dodatne stroške zaradi potrebnih popravkov. Diplomsko delo mora imeti temno moder ovoj in tisk z zlatimi črkami. Posebna navodila veljajo za tisk: vse neoštevilčene strani (do Uvoda) se tiskajo enostransko, številčene strani (od Uvoda do zadnje strani z Viri) obojestransko, priloge pa ponovno enostransko. Trdo vezavo je priporočljivo urejati šele po uspešno opravljenem zagovoru, da se izognete morebitnim nepotrebnim popravkom.
Izbor teme in mentorstvo: Ključ do uspeha
VSGT Maribor spodbuja študente k samostojnemu predlaganju tem za diplomsko delo. Poleg objavljenih predlogov predavateljev lahko študentje sami predlagajo temo svojemu predavatelju, s katerim nato skupaj oblikujejo predlog za diplomsko nalogo. Ta prožnost omogoča, da se diplomsko delo čim bolj približa interesom in ciljem študenta, hkrati pa zagotavlja njegovo relevantnost za stroko.
Primer dobre prakse predstavlja priznanje za naj diplomsko delo in naj mentorja, ki ga organizirajo višje strokovne šole. Na podlagi razpisa iz septembra 2022 so bile prijavljene naloge iz šolskega leta 2021/2022 in 2020/2021. Priznanje za prvo mesto je prejela Yulia Murgec (IC Piramida) za diplomsko delo z naslovom "Vpliv temperature penine ob degoržiranju na izgubo vezanega CO2" z mentorico Zdenko Masten. To priznanje poudarja pomen kakovostnih diplomskih del in aktivnega mentorstva pri doseganju vrhunskih rezultatov.
Raznolikost tem diplomskih del v gostinstvu in turizmu
Podatki o diplomskih delih, zbranih v okviru raziskave, kažejo na širok spekter tem, ki jih študenti obravnavajo. Te teme se gibljejo od specifičnih tehničnih vidikov, kot je vpliv temperature penine na CO2, do širših družbenih in ekonomskih vprašanj.
Med zanimivejše naslove spadajo:
- Vpliv nastanitve, velikosti gnezda in krmljenja na priraste sesnih pujskov in tekačev (študentka Šolskega centra Šentjur, mentorica mag. Diana Ftičar). To delo se osredotoča na zootehnične vidike, ki imajo lahko implikacije tudi na turistično ponudbo (npr. kmetijski turizem).
- Varnost in zdravje pri delu v podjetju NOGRAD, d.o.o. (študentka Ekonomske šole Murska Sobota, mentorica Dejan Šmid). Ta tema poudarja pomen varnosti pri delu, ki je ključna za nemoteno delovanje podjetij v gostinstvu in turizmu.
- Vključevanje mladih v vinski turizem: priložnost za prihodnost (Nina Zorko, 2026) in Generacija Z in vinski turizem (Hana Šobar, 2025). Ti deli obravnavata pomembnost privabljanja mlajših generacij v turistične destinacije, s poudarkom na vinski turizem in uporabo digitalnih medijev.
- Participativni proračun lokalnih skupnosti kot orodje turističnega razvoja (Beno Levec, 2025). Ta tema raziskuje, kako lahko vključevanje lokalnega prebivalstva v odločanje o porabi sredstev pripomore k razvoju turizma.
- Uključivanje ruralnog turizma u turističku ponudu grada Samobora (Eva Štengl, 2025) in Potencial rek Une in Sane kot razvoj rečnega turizma v občini Novi Grad (Radovan Ćopić, 2025). Ti deli poudarjata pomen razvijanja netradicionalnih oblik turizma, kot sta ruralni in rečni turizem, ter njihovo integracijo v širšo turistično ponudbo.
- The impact of cross-border tourism in Ulcinj: a study of tourism development between Montenegro and Albania (Ajla Bajramspahić, 2025). Ta tema se osredotoča na razvoj čezmejnega turizma, ki ima pomemben vpliv na gospodarski razvoj regije.
- Vpliv umetne inteligence na destinacijski management slovenskih destinacij (Katarina Novak, 2025) in Digitalna preobrazba varnosti v turizmu z uporabo umetne inteligence: študija primera destinacije Slovenija (Gea Župevc, 2025). Ti deli osvetljujeta vedno večjo vlogo umetne inteligence in digitalizacije pri upravljanju turističnih destinacij ter zagotavljanju varnosti turistov.
Pomen diplomskega dela za prihodnost
Izdelava diplomskega dela na VSGT Maribor ni le pogoj za pridobitev naziva, temveč predstavlja dragoceno izkušnjo, ki študente pripravlja na realne izzive trga dela. Z raziskovanjem specifičnih problemov, uporabo strokovne literature in sodelovanjem z mentorji, študenti razvijajo analitične in kritične miselne sposobnosti, ki so ključne za uspešno kariero v gostinstvu in turizmu. Poleg tega, kot je razvidno iz magistrskih del o zaposljivosti diplomantov (npr. Mateja Seničak, 2017, o VSGT Bled in Roman Rehberger, 2016, o VSŠ ŠC Kranj), šole aktivno skrbijo za to, da njihovi diplomanti pridobijo uporabno praktično znanje, ki jim omogoča uspešno iskanje prve zaposlitve in gradnjo kariere. Diplomsko delo je tako pomemben korak k profesionalni rasti in uresničitvi kariernih ciljev v tem dinamičnem sektorju.