Slovenija, dežela z izjemno bogato gorsko dediščino, skozi različne kulturne dogodke in institucije neguje svoj "planinski raj". Razstave, muzeji in umetniške kolonije ponujajo vpogled v večplasten odnos Slovencev do gora, ki se je skozi stoletja razvijal od spoštovanja in strahospoštovanja do sodobnega doživljanja narave kot prostora za rekreacijo in duhovno obogatitev. Galerija Liznjekova domačija v Kranjski Gori gosti pomembno postavitev del sedemnajstih umetnikov, ki so sodelovali na 27. planinski slikarski koloniji Vrata. Ta dogodek ni le praznovanje likovne ustvarjalnosti, temveč tudi poklon gorski naravi, ki je navdihovala ustvarjalce.
Umetniški odzivi na gorsko pokrajino
Planinska slikarska kolonija Vrata združuje umetnike, kot so Feliks Fruehauf, Evgen Guštin, Tone Kavčič, Mojca Kovač, Alenka Klemenčič, Slava Mlakar, Ana Mlekuž Višnar, Janez Mohorič, Draga Soklič, Vida Soklič, Ludvik Soklič, Marjeta Škrbec, Emil Škrbec, Slavica Štirn, Alojz Štirn, Jože Vogelnik in Rozi Žnidaršič. Njihova dela, razstavljena v Galeriji Liznjekova domačija, pričajo o raznolikosti pogledov na gorsko tematiko. Poleg teh umetniških stvaritev, ki predstavljajo osrednji del razstave, prostor bogatijo še lutke z naslovom "Pravljična bitja izpod Triglava". Te so plod ustvarjalnosti učencev oddelkov vzgoje in izobraževanja Osnovne šole Polde Stražišar iz Jesenic, kar poudarja povezovanje različnih generacij in ustvarjalnih pristopov v izražanju doživljanja gora. Organizacija te pomembne kulturne prireditve je rezultat sodelovanja med Gornjesavskim muzejem Jesenice - enoto Kranjska Gora, Planinskim društvom Dovje-Mojstrana in Občino Kranjska Gora, kar kaže na skupno zavezanost ohranjanju in promociji gorske dediščine.
Liznjekova domačija: Priča zgodovine in obnove
Liznjekova domačija, zgrajena pred 300 leti, je več kot le razstavni prostor; je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov Gornjesavske doline. Leta 1983 so jo preuredili v etnološki muzej, s čimer so ohranili njeno avtentičnost. Ohranjena klet, prvotna oprema in gospodarsko poslopje pripovedujejo zgodbe o nekdanjem življenju in bogati dediščini tega območja. Leto 2005 je prineslo žalosten dogodek, ko je del gospodarskega poslopja uničil požar zaradi napake v električnem omrežju. Vendar je bila stavba uspešno obnovljena, kar omogoča nadaljnje ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine. Obnovljeno gospodarsko poslopje sedaj ponovno krasi prostor, kot tudi inovativna postavitev lutk, ki dodaja novo dimenzijo obiskovalske izkušnje.
Peter Naglič: Fotografsko pričevanje o "planinskem raju"
Ob praznovanju 30-letnice samostojne Slovenije, se v Kregarjevem in Meršolovem atriju odpira razstava planinskih fotografij Petra Nagliča. Naglič (1883-1959) je bil vsestransko ustvarjalni posameznik, ki je poleg podjetništva (ustanovitelj podjetja Tovarna bratov Naglič za izdelavo ščetarskih izdelkov) v prostem času posvetil veliko pozornosti fotografiji. Njegova navezanost na slovenske planine je nedvomna, kar se odraža v bogatem fotografskem opusu. Obiskoval je gore večinoma v krogu svojih bližnjih in sodelavcev, s katerimi je gojil prijateljske odnose. Njegove fotografije ponujajo vpogled v neokrnjeno naravo, odkrivanje neznanega in iskanje miru v objemu gora.
Peter Naglič je bil tudi navdušen romar, ki se je udeležil I. vseslovenskega romanja v Sveto deželo leta 1910, kar je dokumentiral s svojo fotografijo. Njegova naklonjenost do slovenskih planin, zlasti domačih Kamniških planin, je izjemna. Njegovo oko je s posebnim darom opazovanja zaznavalo in občudovalo lepote narave, kar se jasno vidi v njegovih delih. Fotografije, ki jih je večinoma prvič predstavil širši javnosti, pristno približujejo tedanji čas in življenje v gorskem svetu.
Zavod sv. Stanislava je bil pobudnik več razstav Nagličevih del, med drugim "Podobe 1. svetovne vojne v Ljubljani", "Terra Sancta" in "Plečnikova dela skozi objektiv Petra Nagliča". Tokratna razstava, ki jo je Matjaž Šporar, Nagličev vnuk, naslovil "Nagličev planinski raj", predstavlja izbor fotografij, predvsem Kamniških planin. Šporar s svojo predanostjo in zavedanjem kulturno-zgodovinskega pomena skrbi za to izjemno dediščino.
Gorske pokrajine kot oblikovalke narodne identitete
Krajinska motivika, znotraj katere imajo planine posebno mesto, je v slovenski likovni umetnosti močno prispevala k oblikovanju narodne identitete. Skozi zgodovino so se Slovenci vedno radi spogledovali s planinami, s čudesi, ki jih je ustvarila narava. Ta povezanost se odraža v delovanju različnih muzejev in institucij po Gorenjski regiji, ki izpostavljajo različne vidike gorske dediščine.
- Loški muzej v Škofji Loki predstavlja Lubnik in predmete iz bakrene dobe, kar kaže na dolgo zgodovino človekovega sobivanja z gorami.
- Medobčinski muzej Kamnik se osredotoča na planšarstvo in življenje na Veliki planini, prikazuječ tradicionalno alpsko kmetijstvo.
- Tržiški muzej izpostavlja smučarsko tekmo na Zelenici, kar poudarja gorske pokrajine kot prostor za športne aktivnosti.
- Čebelarski muzej v Radovljici omenja plemenilne postaje, ki jih srečamo na poti proti Roblekovemu domu na Begunjščici, kar povezuje gorsko krajino z dediščino čebelarstva.
- Gorenjski muzej v Kranju obeležuje 40. obletnico slovenskega vzpona na Everest, priprava na katerega je potekala na Joštu, kar poudarja dosežke slovenskih alpinistov.
- Slovenski planinski muzej v Mojstrani s svojo razstavo "Planinski raj v karikaturah" ponuja vpogled v odnos do gora nekoč in danes, kar lahko ponazorimo na primeru Golice.
Ta raznolikost muzejskih postavitev jasno kaže na globoko zakoreninjenost gorske tematike v slovenski kulturi in zgodovini.
Slovenski planinski muzej: interaktivno doživetje gora
Slovenski planinski muzej v Mojstrani ni le skladišče eksponatov, temveč ponuja celostno doživetje gorske izkušnje. Njegova stalna razstava "Planinski raj" popelje obiskovalce skozi različna obdobja in vidike planinstva. Muzej ponuja interaktivne elemente, kot je "Pobeg v bivak", ki omogoča avanturistično preizkušnjo. Obiskovalci lahko spoznajo notranjost legendarne "dvojke" in doživijo izkušnje planincev, tudi brez fizičnega napora. Virtualni pogled z originalne lokacije pod Rokavi in s tridesetih drugih slovenskih vrhov omogoča doživetje gora na povsem nov način.
Muzej se navezuje tudi na sodobne trende v planinstvu. Medtem ko danes v gore zahajamo predvsem zaradi sprostitve in rekreacije, pri čemer pogosto delimo svoje izkušnje na družbenih omrežjih, je bil odnos v preteklosti drugačen. Gore so bile nekoč dojete kot "nekoristen in skrivnosten svet", zato so se vanje podajali le posamezniki zaradi preživetja.
Slovensko planinsko društvo je že v letu svoje ustanovitve zaznamovalo več planinskih poti, kar priča o zgodnji organiziranosti planinstva. Seznam teh poti je na voljo v vitrini muzeja, skupaj z razdaljami med kraji. Že pred več kot sto leti so se zavedali pomena ustrezne opreme: "Oprava je tako važna stvar, da mora vsak hribolazec prav posebno na njo gledati, sicer bi se mu lahko to ali ono podjetje ponesrečilo in bi celo svoje ali svojih tovarišev življenje spravil v nevarnost." Danes se soočamo z izzivi ohranjanja narave, ki je zaradi človekovega izkoriščanja in podnebnih sprememb močno osiromašena. Prizadevamo si ohraniti čisto vodo, rastline, živali in fosile. Ogrožene rastline v gorskem svetu Slovenije so zaščitene že od leta 1896, ko je bila planika prva zakonsko zaščitena rastlina.
Vpisovanje v vpisne knjige je nekoč služilo kot dokaz o doseženem vrhu in je nudilo koristne informacije ob morebitnih reševalnih akcijah. Danes so vpisne knjige pogosto slabo ohranjene in ne več dosledno izpolnjene, saj jih nadomeščajo digitalne aplikacije. Razvoj slovenskega planinstva je pripeljal do tega, da so slovenski alpinisti osvojili najvišje vrhove sveta, vključno s Himalajo, kjer jih na poteh spremljajo domačini in njihova kultura.
Kot del projekta šestih gorenjskih muzejev z naslovom "NEVERJETNE GORE", Slovenski planinski muzej obiskovalcem ponuja tudi razstavo karikatur Marka Kočevarja, ki dopolnjuje stalno postavitev "Vzpon na goro" in spodbuja k razmišljanju o današnjem doživljanju gora.
Od "Pravljičnih bitij" do "Sledi tišine": Raznolikost razstavnih vsebin
Poleg osrednjih razstav, ki se dotikajo zgodovine in umetnosti, Slovenski planinski muzej gosti tudi raznolike fotografske in druge razstave. Fotografska razstava Urbana Megliča z naslovom "Sledi tišine", ki bo na ogled februarja 2026, bo skozi besedo in fotografijo razkrila prostor Kanina, ujetega med preteklostjo in prihodnostjo. Takšne razstave bogatijo kulturno ponudbo in ponujajo nove perspektive na gorsko tematiko.
Povezovanje kulture, zgodovine in sodobnosti
Razstave, kot so tista v Galeriji Liznjekova domačija in v Slovenskem planinskem muzeju, ter obsežna dela Petra Nagliča, skupaj tvorijo mozaik, ki prikazuje globok in večplasten odnos Slovencev do gora. Od umetniških interpretacij do zgodovinskih pričevanj in sodobnih doživljanj, "planinski raj" ostaja osrednji del slovenske identitete in kulture. Prizadevanja za ohranjanje gorske narave in promocijo planinstva zagotavljajo, da bodo te zgodbe in doživetja na voljo tudi prihodnjim generacijam.