Postojna in njena okolica sta zakladnica arheoloških najdišč, ki segajo daleč v preteklost, od prazgodovinskih naselij do sledi človekove dejavnosti iz obdobij med ledenimi dobami. Bogata geološka in zgodovinska pokrajina skriva številne zgodbe, ki jih arheologi postopoma odkrivajo in razumejo. Med pomembnejša območja sodijo Uršnja luknja, Županov spodmol, Pilanca ter gradišče Sovič in Šmihel pod Nanosom.
Uršnja luknja: Okno v čas neandertalcev
Uršnja luknja, majhna kraška jama pri Šembijah, kljub svoji skromni velikosti, ne meri niti 20 metrov v dolžino, skriva izjemno pomembno arheološko zapuščino. Izkopavanja, ki so bila doslej redka in priložnostna, so razkrila sledi obdobja med zadnjima ledenima dobama, predvsem pa obdobje, ki ga povezujemo z zgodnjim neandertalcem. Po besedah Slavka Polaka, biologa in kustosa v Notranjskem muzeju Postojna, ki je že kot otrok v tej jami našel zob jamskega medveda, je to obdobje starejše od tistega, povezanega z najdbo piščali pri Divjih babah.
Nestalnost raziskav je pripomogla, da je sediment v jami večinoma še nedotaknjen, kar omogoča izjemno zanimive raziskave. Zaradi svoje zanimive geneze in enostavnega dostopa do starih plasti, je Uršnja luknja dragocen vir informacij za razumevanje zgodnje človeške prisotnosti v regiji. Trenutno poteka obdelava pridobljenega materiala, med katerim so tudi najdbe nosoroga in pleistocenskih ježevcev. Kljub temu, da novih izkopavanj trenutno ni v načrtu, je stekel postopek za uradno priznavanje jame kot arheološkega najdišča. Polak ob tem poudarja, da je kakršenkoli izkop in iznos iz kraških jam brez dovoljenja agencije za okolje prepovedan, ter poziva k doslednemu spoštovanju pravil. Pomembno je tudi vedeti, da kosti, ki jih najdemo v jamah, niso kar tako ležale, temveč so rezultat določenih dejavnosti ali naravnih procesov.
Zanimiva je tudi novejša zgodovina jame. Sredi 19. stoletja je v njej živela samotarka Urša, po kateri je jama dobila svoje ime. Ob koncu druge svetovne vojne pa se je v njej krajši čas skrivalo okrog 50 ljudi. Prvo obdobje raziskav sicer sega v poletje leta 1880, sonda takratnih izkopavanj, ki je dobro vidna še danes, se nahaja kmalu za vhodom v jamo.
Županov spodmol in jama Pilanca: Prazgodovinska najdišča pri Sajevčah
Županov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče, ki se nahaja v bližini vasi Sajevče pri Postojni. Vhod v ta spodmol se odpira na zahodni terasi Sajevškega polja. Arheološko najdišče je bilo odkrito leta 1992. Dolžina spodmola meri 93 metrov, globina pa 9 metrov. Geološko je zgrajen iz apnenca. Dostop do njega je odprt.
V bližini vasi Završe se nahaja arheološko območje jama Pilanca. To je nepremični spomenik lokalnega pomena, vpisan v Register kulturne dediščine Slovenije pod oznako RKD št. 4838. Razglašen je bil kot nepremični spomenik lokalnega pomena.
Gadišče Sovič: Prazgodovinsko in rimsko naselje nad Postojno
Arheološko najdišče Sovič nad Postojno je znano prazgodovinsko in rimsko naselje, kjer so v letih 2016, 2017 in 2020 potekale obsežne raziskave. Prispevki o teh raziskavah se osredotočajo predvsem na najdbe iz bronaste in starejše železne dobe. Najstarejše najdbe segajo v čas srednje bronaste dobe, najmlajše pa na konec starejše železne dobe.
Raziskave na Sovču so pomembne za razumevanje poselitve v bronasti in železni dobi v širšem prostoru, kar potrjujejo tudi številne bibliografske reference, ki se nanašajo na ta najdišča in primerjajo najdbe s sorodnimi območji v Italiji (npr. Gradisca di Spilimbergo, Pozzuolo del Friuli, Gradisca d'Isonzo) in drugod po Sloveniji (npr. Šmihel pod Nanosom, Tomaj, Most na Soči).
Šmihel pod Nanosom: Gradišče skozi čas
Arheolog Tadej Curk je v začetku oktobra v kulturnem domu Krajevne skupnosti Šmihel pod Nanosom predstavil zanimiva arheološka odkritja v kraju. Njegovo predavanje z naslovom "Šmihel pod Nanosom (Grad) skozi čas" je navdušilo zbrane poslušalce. Predavanje se je osredotočilo na arheološko najdišče oziroma gradišče Šmihel pod Nanosom, ki mu po ljudskem poimenovanju pravimo tudi Grad.
Podana je bila kratka zgodovina arheoloških raziskav in predstavljeni glavni raziskovalci tega najdišča. Udeleženci so si ogledali materialno kulturo najdišča iz različnih zgodovinskih obdobij in jo primerjali z drugimi najdišči iz enakih časovnih obdobij. Prve najdbe iz Šmihela izvirajo iz pozne bronaste dobe. Naselbino v Šmihelu so uničili Rimljani, saj je bil kraj strateško pomemben kot glavna postojanka za nadzor prometa skozi Postojnska vrata. Bogato arheološko območje je bilo žrtev takrat še ne dovolj razvite vede arheologije in tehnologij za odkrivanje arheoloških najdb. Raziskave so potekale že v drugi polovici 19. stoletja. Veliko tedaj odkritih predmetov je žal izgubljenih. Peščica tukajšnjih najdb je shranjena v Notranjskem muzeju Postojna, medtem ko si večino delijo Narodni muzej v Ljubljani, prirodoslovni muzej na Dunaju, najdemo jih tudi v Trstu. Prazgodovinski nasipi in deloma notranjost gradišča so bili poškodovani v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so tam gradili nove dovozne poti.
Na podoben, a nekoliko skrajšan način, je bila predstavljena tudi cerkev sv. Jurija, kjer so v preteklosti potekale različne arheološke raziskave. Dejstvo, da so krajani in drugi obiskovalci izkazali interes po tovrstni tematiki, je zelo spodbudno.
Arheološka šola Kastel
Širši kontekst in pomen arheoloških najdišč v Postojni
Številne reference, kot so tiste, ki se nanašajo na raziskave na območju Caput Adriae (npr. dela C. Baliste, P. Càssola Guida, E. Borgne), kažejo na širši kontekst arheoloških najdišč v Postojni in njeni okolici. Ta območja so bila del pomembnih prazgodovinskih in protozgodovinskih kultur, ki so se razvijale v stiku z različnimi vplivi iz Sredozemlja in Srednje Evrope. Najdišča, kot so Sovič, Šmihel pod Nanosom in druga gradišča v Istri in Furlaniji, omogočajo vpogled v kompleksne procese poselitve, trgovine in kulturnih interakcij v bronasti in železni dobi.
Primerjava keramičnih najdb, stratigrafskih sekvenc in tehnologij iz različnih najdišč, kot so omenjena v bibliografiji (npr. dela J. Dularja, L. Grahek, M. Horvat, S. Mizzan, V. Svetličić, B. Teržan), pomaga pri določanju kronologije in razumevanju regionalnih specifičnosti ter povezav. Raziskave na območju Postojne tako prispevajo k bolj celostnemu razumevanju prazgodovinske in zgodnjesrednjeveške poselitve na območju današnje Slovenije in širše.
Zgodovinska pot Planina: Povezovanje preteklosti z dediščino meje
Notranjski muzej Postojna je v sodelovanju z Zgodovinskim društvom rapalska meja uredil tematsko pot po Planini. Ta zgodovinska pot povezuje posamezne lokacije Planinskega polja in Planine, kjer so še vidni ostanki nekdanje državne meje med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo v času med obema vojnama. Mejniki nekdanje meje so danes neme priče obdobja, ki je Planini pustilo številne rane - zapuščene zaselke, razvaline mogočnega dvorca in spomine na čas, ko je nepravična meja delila ulične sosede.
Pot je označena in poteka po obstoječih makadamskih cestah. Obsega osem posameznih točk, kjer so predstavljeni ostanki rapalske meje in tudi gradnja italijanskega utrdbenega sistema Alpski zid. Notranjski muzej organizira vodenje po Zgodovinski poti Planina, ki je primerno za šolarje III. triade osnovnih šol, dijake in študente. Dolžina poti je 4 kilometre, trajanje pa približno 2 uri. Ta pot predstavlja zanimiv vpogled v novejšo zgodovino regije in ponuja drugačen pogled na dediščino, ki se ne dotika le arheologije, ampak tudi zgodovinskih mejnikov in posledic političnih odločitev.
tags: #arheolosko #najdisce #postela