V sredo, 30. marca, ob 20. uri je na 1. programu TVS premierno zaživel nov slovenski igrani celovečerni družinski film "Zakleta bajta". Skoraj do dneva natančno leto dni po premieri režiserskega prvenca igralca Romana Končarja, celovečernega filma "Vlomilci delajo poleti", je na osrednji slovenski televiziji luč sveta ugledal njegov drugi film. "Gre za smiselno vsebinsko nadaljevanje lanskih 'Vlomilcev', simpatično družinsko komedijo, polno najrazličnejših presenečenj in zasukov, vseskozi zaljšano s pristnim humorjem," je ob tej priložnosti povedal Roman Končar, ki je v filmu prevzel vloge scenarista, scenografa in režiserja, hkrati pa je tudi producent filma.
Izvirna zgodba in družina Erjavec na novih poteh
Scenarij filma "Zakleta bajta" je nastal po literarni predlogi priljubljenega slovenskega pisatelja Ivana Sivca. V prvem planu je, tako kot v prvem filmu, družina Erjavec, ki jo v glavnih vlogah odigrajo Roman Končar kot oče Janez, Nina Ivanič kot mama Maša ter otroka, Tinka in Nejc, ki ju upodabljata Ondina Kerec in Črt Ernesto Perharič Bailey. "Z Ivanom sva se tokrat odločila, da našo srečno in tudi malo smešno družino Erjavec z morja umestiva v novo okolje, v planine," je pojasnil Končar.
Končar je izrazil svoje zadovoljstvo nad igralsko zasedbo, še posebej nad Nino Ivanič, ki je "že uveljavljena igralka" in se je "dobro in predvsem zelo odgovorno pripravila na snemanje". Posebej je pohvalil otroka, ki sta bila "disciplinirana, priljudna in strahovito pridna kar zadeva obvladanje teksta," kar je pri snemanju filma izredno pomembno.
Raznolika igralska zasedba in izzivi snemanja na Veliki planini
V ostalih vlogah nastopajo igralke in igralci, ki jih v filmih ne videvamo prav pogosto. Med njimi so Maja Gal Štromar, Rastko Krošl, Črt Škodlar ter trije Gorenjci: Valentin Oman - Foma, Kondi Pižorn in znani podokničar Franc Pestotnik, za katerega je bila to prva "resna" filmska vloga večjega formata. Odlično so se v filmu znašli tudi Matija Jahn in Grega Sulejmanovič, bolj znan kot Čarovnik Grega, ki je ekipo vseskozi spravljal v dobro voljo, za kar mu je Končar kot producent še posebej hvaležen.
Lokacija snemanja na Veliki planini je predstavljala kar velik zalogaj. V prelepo planinsko okolje je bilo treba pripeljati "goro tehnične opreme" in poskrbeti za nastanitev ekipe. Vse to pa je potekalo ob nenehnem zagotavljanju, da snemanje poteka v skladu z zakonom zaščitenim planinskim svetom. Posebej je Končarja jezilo lastništvo na planini. "Na planini je kar nekaj pašnih skupnosti, kar nekaj stez in poti, ki so v lasti ne vem koga, a smo vseeno morali plačati tako imenovano 'uporabnino'," je pripomnil. Kljub temu pa je izpostavil, da je s filmom narejena tudi lepa promocija za Veliko planino, za kar pa se zdi, da se lastniki ne zavedajo. Pastirji in lastniki koč pa so bili izjemno gostoljubni in so ekipi vedno pomagali, kolikor so le mogli.
Avgusta je ekipo precej nagajalo vreme, večkrat jih je "prepihalo do kosti". Tudi krave so predstavljale posebno poglavje. "Ko jo potrebuješ v kadru, je ni nikjer, ko pa je nočeš, se pojavi, kot bi padla z neba," je šaljivo opisal Končar, ko je govora o nezanesljivosti živali. Pri snemanju so sodelovali tudi jamarji in gorski reševalci, ki so priskočili na pomoč pri zahtevnih prizorih nad prepadom, kar je zagotovilo varnost in filmsko učinkovitost.
Glasba, montaža in vizija ustvarjalcev
Pomembno delo pri filmu je opravil tudi Slavko Avsenik ml., s katerim Končar odlično sodeluje že dlje časa. Njegova glasba je bila po Končarjevih besedah pisana filmu "na kožo". Pri montaži in postprodukciji pa se je izkazal montažer Zvone Judež. Roman Končar je ob koncu izrazil veselje, da jim je uspelo posneti dober film, in upa, da bodo gledalci v sredo priznali ves trud filmske ekipe.
Spletne strani in dogodki v kulturi
Podatki, ki so bili na voljo, segajo tudi na področje ljubiteljske kulturne dejavnosti. Izid knjig, ki obravnavajo to področje, je redkost, zato je bil pozdravljen izid knjige o veteranih godbeniškega gibanja, ki jo je uredil Ervin Hartman. Knjiga z naslovom "ZBORNIK O GODBENIŠKEM VETERANSKEM GIBANJU V SLOVENIJI" bralcu predstavi zgodovino veteranskih godb Slovenije ter pomembne osebnosti, dirigente in glasbenike. Zbornik bogati slikovno gradivo in podatki, ki osvetljujejo to dogajanje, od predstavitve organizacijskega delovanja do vseh osmih veteranskih godb Slovenije.
Prav tako je omenjeno predvolilno soočenje "Čas je za kulturo in umetnost", ki ga je organiziralo društvo Asociacija v sodelovanju z ZKD Slovenije. Dogodek je bil namenjen preverjanju programov političnih strank na področju kulture pred volitvami. Podobno je bilo tudi predvolilno soočenje, ki ga je društvo Asociacija organiziralo v Kinu Šiška.
ZKD Slovenije je aktivno sodeloval tudi pri drugih dogodkih, kot je proslava slovenskega kulturnega praznika v Šentjurju, kjer je del programa pripadel Moškemu pevskemu zboru skladateljev Ipavcev. Omenjena je tudi akcija "Vseslovensko petje s srcimi", ki spodbuja ljubezen do petja.
V Klubu Cankarjevega doma so bili podeljeni najvišja priznanja JSKD, zlata in srebrna plaketa ter zlati znak kulturnim delavcem. Na žalost je v januarju preminil tudi prof. dr. Janko Zerzer, pomembna osebnost v kulturnem življenju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.
JSKD je izvedel informativni dan za prijavo na javni razpis PRO_26, kar kaže na novo, uporabnikom prijazno pot informiranja. Na spletni strani ZKD Slovenije je objavljena dopolnjena analiza slovenskega ljubiteljskega gledališča, ki vključuje recenzijo in prispevek o slovenskem ljubiteljskem gledališču na avstrijskem Koroškem.
Zveza prijateljev mladine je poslala predlog za podpis pobude za širše vključevanje najmlajših v programe kulturnega ustvarjanja in kulturne vzgoje. Omenjena je tudi pozitivna sprememba v kulturnem delovanju na osnovi načela skupnega kulturnega prostora, kar nakazujejo dogodki, kot je gostovanje Goriškega kulturnega doma.
Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana je objavil povabilo za nastop ljubiteljskih kulturnih društev na atraktivni lokaciji v glavnem mestu. V okviru cikla razgovorov o gledališču, glasbi in jezikih je na gradu Kromberk potekal pogovor na temo jezikov. Na istem gradu je potekal tudi tehtni pogovor o glasbi, kjer so gostovali ustvarjalci iz goriškega zamejstva.
Zaključil se je še en festival ljubiteljskega gledališča, kjer so bile razglašene nominacije najboljših in končni zmagovalci. Omenjena je tudi predstava "Ograje", ki odpira aktualna vprašanja o medsebojnih odnosih v družini.
Letošnji 38. gledališki festival "Čufarjevi dnevi" na Jesenicah je potekal v znamenju treh okroglih jubilejev. Ministrica dr. Asta Vrečko je s svojim obiskom podprla festival in ljubiteljsko kulturno dejavnost. Ob 80-letnici gledališča je bil direktorici izročen občinski priznanje.
- Novačanov festival se je končal s podelitvijo priznanja "Tulipan" najboljši predstavi. Vrhunec festivala je bila predstava "Nekateri so za vroče" Mladinskega gledališča Trbovlje, ki je pokazala izjemno zrelost in tehnično dovršenost.
ZKD Slovenije je izvedel tematske pogovore na temo gledališča, glasbe in jezika, ki so se dotaknili delovnih pogojev v slovenskem ljubiteljskem gledališču in perspektiv te scene.
Zaupanje
Druga svetovna vojna na Slovenskem: kompleksnost in posledice
Podatki vsebujejo tudi obsežno gradivo o drugi svetovni vojni na Slovenskem, ki je terjala ogromno žrtev. Vojna se je začela 6. aprila 1941 z napadom sil osi na Kraljevino Jugoslavijo. Okupatorji so kmalu začeli izvajati vojne zločine in politiko raznarodovanja, izganjali prebivalce in jih pošiljali v taborišča. Holokavst in množično pobijanje civilistov sta zaznamovala to obdobje.
- aprila 1941 so bile ustanovljene vojaške enote slovenskih partizanov kot del Osvobodilne fronte (OF). V nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, so nekateri politiki in škof Rožman sodelovali z okupacijsko oblastjo. Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki ter strahu pred prevzemom oblasti po sovjetskem vzoru, so predvojne stranke ustanovile Slovensko zavezo.
Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se zaostrovale, kar je privedlo do bratomorne vojne. Ustanovljene so bile prve protipartizanske enote, kot je Legija smrti, kasneje pa še Prostovoljna protikomunistična milica (PPKM), znana kot Vaške straže. Dolomitska izjava iz februarja 1943 je KP prevzela monopol nad OF.
Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je Nemčija zasedla italijansko okupacijsko območje in Primorsko. V Ljubljani so bili ustanovljeni domobranci, novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom SS-a. Kljub priznanju partizanov s strani zaveznikov, so domobranci nadaljevali boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije so partizani osvobodili Slovenijo. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem je potekala na Poljani med 14. in 15. majem 1945.
Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za večino žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za manjši delež pa partizani. V Kraljevini Jugoslaviji je večina slovenskega ozemlja obsegala Dravska banovina. Primorska je bila pod italijansko oblastjo, Koroška pa je pripadla Avstriji. Nacistična ideologija je Slovence obravnavala kot nižjo raso.
Politično ozračje v jugoslovanskem delu Slovenije je bilo napeto, prevladovala je Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Komunistična partija je bila prepovedana, vendar je že od začetka nasprotovala nemškemu in italijanskemu imperializmu ter fašizmu.
Anton Korošec in Franc Kulovec iz SLS sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo in pristop k Trojnemu paktu. V odziv na demonstracije proti paktu je prišlo do državnega udara 27. marca.
Z Anschlussom so koroški Slovenci postali prebivalci nacistične Nemčije. Uvedeni so bili obsežni ukrepi, usmerjeni proti koroškim Slovencem, vključno z omejevanjem njihovega političnega in družbenega delovanja. Nacistično štetje prebivalstva je bilo izkoriščeno za načrtovane preselitvene ukrepe.
Raznolika televizijska ponudba in dokumentarni filmi
Ob koncu je na voljo tudi vpogled v raznoliko televizijsko ponudbo, ki zajema dokumentarne serije o potovanjih, naravi, kulinariki, zgodovini in znanosti. Med njimi so serije o Arktiki, ki razkrivajo njeno naravno bogastvo in izzive, s katerimi se soočajo njeni prebivalci in živali. Omenjeni so tudi dokumentarni filmi o vrhunskih slaščičarskih mojstrih, o boju proti korupciji na Madžarskem, o prihodnosti hrane na naših krožnikih ter o čudesih Evrope.
Prav tako so na voljo dokumentarni filmi o znanstvenih odkritjih in nasvetih za izboljšanje zdravja in počutja, kot je primer Michaela Mosleyja. Predstavljen je tudi film o tesarju Aljažu, ki združuje tradicijo in sodobnost v svojem delu z lesom. Dokumentarec o Armandu "Mondo" Duplantisu sledi življenju čudežnega atletske mladeniča. Na sporedu so tudi filmi, ki se dotikajo družinskih odnosov in odraščanja, kot je film o deklici Mie in njenem prijateljstvu z levom.
Na voljo so tudi drame, ki obravnavajo kompleksne življenjske situacije, kot je najstniška nosečnost. Vrhunska kulinarika je predstavljena skozi zgodbo Augusta Escoffiera, ki je korenito spremenil francosko kuhinjo.
Poleg tega so na voljo tudi oddaje, ki se ukvarjajo z aktualnimi družbeno-političnimi dogodki, kot je "Radio Ga Ga", ter kvizi in tekmovalne oddaje, kot sta "Joker" in "Besedolov". Oddaja "NaBit" predstavlja slovensko glasbeno sceno, "Dnevna soba" pa ponuja poglobljene pogovore o življenjskih temah. Oddaja "Dobro jutro" je namenjena gledalcem, medtem ko "Slovenska kronika" predstavlja najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Osrednja informativna oddaja "Dnevnik" pa ponuja pregled dnevnih dogodkov doma in po svetu.
tags: #prireditve #velika #planina #roman #koncar